Digitalne kompetence učencev – pedagoško kolo

Uporaba pedagoškega kolesa

S pomočjo tehnologije lahko dandanes otrokom umetnost približamo veliko bolj, saj so navajeni uporabe računalnikov in telefonov, uporaba raznih programov in aplikacij pa pogosto spominja na igranje iger in jim je zato bolj zanimiva kot na primer svinčnik in papir. Poleg tega tovrstna tehnologija ponuja nešteto možnosti, ki jih tradicionalne umetniške tehnike ne omogočajo, in nam tudi pomaga varčevati z materialom, saj so vsi izdelki v digitalni obliki.

 

Aktivnost

Izbrala sem si učence 3. razreda osnovne šole, se pravi prvo triado. Ta to sem se odločila, ker menim, da so otroci te starosti še posebej dovzetni in se zelo zanimajo za tehnologijo, saj se z njo šele srečujejo. Uporaba le-te pri pouku jih lahko usmeri na pravo pot in jim pokaže, da lahko tehnologijo uporabljajo tudi na kreativen način, ne le za igranje igric.

Risanje – Učni načrt

Likovni problem: črta(linija) in risba

cilji reševanja likovnih problemov:

-obnovijo pojme: črta(linija) – prostoročna, narisana s pripomočki, ravna, kriva, vodoravna, navpična, poševna, kratka, dolga, tanka, debela, sklenjena, nesklenjena
-naštejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot črto
-z različnimi risali narišejo različne črte
-narišejo črtni motiv
-bogatijo občutek za različnost črt
-se navadijo na opazovanje različnih črt na izdelkih vrstnikov in umetniških delih
-se navajajo na prostoročno in sproščeno črtno risanje

 

standardi znanja:
opredelijo pojme: črta(linija) – prostoročna, narisana s pripomočki, ravna, kriva, vodoravna, navpična, poševna, kratka, dolga, tanka, debela, sklenjena, nesklenjena; risba
(Likovna vzgoja, učni načrt, 2011)

Potek učne ure

Najprej bi z učenci ponovili zgoraj naštete pojme. Pri tem bi si namesto z risanjem na tablo pomagali z računalnikom in projektorju. V programu Krita bi risala različne črte, učenci pa bi jih poimenovali glede na njihove značilnosti. Tisti, ki bi prvi ‘uganil’, za kakšno črto gre, bi bil naslednji na vrsti za risanje, njegovi sošolci pa bi ugibali, prvi ki ugane riše naslednji in tako naprej.

Po začetnem ponavljanju bi se vsak učenec usedel za svoj računalnik. Za preostanek ure bi uporabljali programa Krita in Inkscape, skupaj s slikami pridobljenimi s strani Pixabay.

Krita je program za rastrstko grafiko, ki ni plačljiv. V njem je na voljo veliko različnih orodij, ki spominjajo na različne risarske pripomočke, vse od svinčnika do čopičev, in za sabo puščajo različne vrste linij in drugih sledi. Omogoča tudi risanje na več plasteh(layerjih). Je uporabniku prijazen in se mi zato zdi odličen za začetek spoznavanja z različnimi linijami.

Inkscape je program za vektorsko grafiko. Izbrala sem ga, ker je v njem mogoče že narisane linije spreminjati in premikati na podlagi točk, ki jih prečkajo. Morda je še nekoliko prezahteven za to starostno skupino, zato bi si ga ogledali zgolj v okviru risanja linij, za same risbe pa bi uporabili Krito.

Pixabay je spletna stran, kjer lahko najdemo vse vrste fotografij, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami in jih lahko uporabljamo po svoje kakorkoli želimo. Zdi se mi dober način, da že omenimo, da se vseh slik na internetu ne sme kar tako uporabljati. Na tej strani bi našli slikovne predloge, na katerih bi potem iskali in v zgoraj omenjenih programih prerisovali linije, da se jih učenci naučijo videti v svojem okolju in vsakodnevnih stvareh.

Učencem bi naročila, naj si vsak na strani Pixabay poišče poljubno sliko, na kateri je čim več linij. Slike bi odprli v programu Krita in na novem layerju prerisali čim več linij, ki jih vidijo na sliki. Nato bi layer s sliko skrili, si ogledali črtno risbo ki je nastala, in na njej poimenovali čim več različnih vrst linij. Kdor bi želel oziroma imel čas, bi lahko podobno naredil še v programu Inkscape. Pri risanju bi jih vzpodbujala, da razmišljajo tudi o debelini posameznih linij, in temu primerno prilagodijo orodja, ki jih uporabljajo v programu. Po končanem delu bi nastale izdelke (brez slikovne podlage) shranili in natisnili, za domačo nalogo pa bi učenci nastalo sliko po opazovanju še enkrat prerisali na papir, da vadijo še tradicionalno prostoročno risanje in poglobijo razumevanje linij.

Pričakovani rezultati

Pričakujem, da se učenci začnejo po opravljeni nalogi bolj zavedati linij, ki jih vsak dan vidijo okrog sebe, poleg tega pa tudi to, da se vsaj nekateri začnejo zanimati za digitalno risanje in umetnost nasploh, saj jim bo uporaba računalnika verjetno umetnost bolj približala in pokazala nove možnosti za ustvarjanje. Vsak učenec naj bi po uri imel svojo črtno risbo, ustvarjeno po slikovni predlogi. Pri ocenjevanju bi primerjala slikovno predlogo z nastalo risbo in upoštevala predvsem to, koliko od linij, ki jih je moč videti na sliki, je učenec našel in prenesel na svojo risbo. Pomembna bi bila tudi uporaba različnih orodij glede na značilnosti posameznih linij in nenazadnje tudi izbira same fotografije, saj bi učencem rekla, naj izberejo sliko, na kateri se vidi čim več linij. Poleg ocenjevanja samih izdelkov, bi od vsakega učenca še pričakovala, da na svoji sliki zna pokazati in poimenovati čim več različnih vrst linij(dolga, kriva, vodoravna,…). Rezultati se povezujejo z učnimi cilji kar se tiče razlikovanja med več vrstami linij, prav tako pa tudi z razvijanjem občutka za prepoznavanje linij v okolju.

 

Digitalne kompetence

Pri tej nalogi bi učenci razvijali kompetence na področju komunikacije, saj bi se naučili poimenovati različne vrste linij. Prav tako bi vadili tudi komunikaciji v tujem jeziku(angleščini), saj je stran pixabay v angleščini, zato bi morali slike tudi iskati s ključnimi besedami v tem jeziku. Razvijali bi seveda tudi kompetenco ustvarjanja vsebin, v tem primeru digitalne črtne risbe, poleg tega pa bi se seznanili tudi z osnovami avtorskih pravic. Prav tako bi jim naloga pomagala pri kompetencah na področju informacij, saj bi izbira primerne slike za nalogo zahtevala pravilno iskanje in kritično mišljenje.

 

Moje mnenje o uporabi pedagoškega kolesa

Menim, da ima pedagoško kolo velik potencial in ponuja ogromno različnih načinov dela, poleg tega pa tudi popestri učne ure in jih približa mladim. Kljub temu pa moramo biti previdni, da izbiramo orodja, primerna starostni stopnji, da se učencem ne zdi naloga prezahtevna, saj bodo samo izgubili interes, če bodo preveč zmedeni. Zagotovo je dobro, da se učenci znajdejo v digitalnem svetu. Kljub temu pa se mi zdi, da so dandanes otroci že tako preveč za raznoraznimi zasloni in zato menim, da z uporabo tovrstne tehnologije ne gre pretiravati.

 

Viri

Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt. (2011), Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/ucni_nacrti/pp_nis_likovna_vzgoja.pdf [15. 12. 2018]

DigCopEdu. (2018). Dostopno na: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/DigCopEdu/90/ [15. 12. 2018]

(Skupno 49 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost