Ikt v izobraževanju – refleksija

KURIKULUM ZA OSNOVNE ŠOLE

(glede na uradno spletno stran ministrstva za izobraževanja)

UČNI NAČRT ZA UČENCE 7. 8. IN 9. RAZREDA

  • razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem negujejo individualni likovni izraz
  • spoznavajo pojme povezane z različnimi načini izražanja na ploskvi, oblikovnih delih, likovnih izdelkih učencev, ter ob zgledih iz narave in okolja
  • spoznavajo likovne pojme povezane z oblikovanjem na ploskvi
  • ob upoštevanju likovnih zakonitostih izdelajo modno skico
  • razvijajo občutek za gradnjo iluzije prostora
  • pri oblikovanju na ploskvi uporabljajo tradicionalna orodja, materiale in digitalne tehnologije, izdelajo fotomontažo oz. animirani film
  • posnamejo kratek video, razvijajo sposobnost analiziranja in vrednotenja likovnih del,
  • spoznajo likovna dela nacionalne in mednarodne likovne kulturne dediščine
  • razlikujejo med industrijsko in umetniško grafiko
  • spoznajo in izvedejo različne grafične tehnike
  • naredijo grafiko v kombinirani tehniki
  • uporabljajo osnovne postopke digitalnih tehnologij
  • izdelajo fotografijo in so pozorni na kadriranje

Znanje, ki ga učenci pridobijo v 9.razredu OŠ:

  • Perspektiva
  • Horizont
  • Bežišče
  • Bežiščnica
  • Zračna perspektiva
  • Koloristično slikanje
  • Barvna perspektiva
  • Animacija
  • Mala grafika (ex libris)
  • Abrstrakcija v kiparstvu
  • Instalacija
  • Gibljivi kipi, mobil
  • Kiparstvo v arhitekturi
  • Urbanistični prostor
  • Funkcija urbanega prostora
  • Oblike urbanih prostorov
  • Krajinska arhitektura

Učenci s pridobljenim znanjem do konca devetega razreda v osnovni šoli razlikujejo med likovnimi deli in v njih uporabljajo različne kompozicijske rešitve ter istočasno gradijo prostor v likovnih izdelkih z uporabo prostorskih ključev in perspektive. Učenci znajo razlikovati med barvnimi nasprotji (kontrasti) in to znanje uporabijo pri slikarskih likovnih nalogah. Izvedejo in pojasnijo proces nastanka grafičnega lista v skladu z likovno nalogo. Ob izvajanju nalog oblikovanj v prostoru s tem povezane likovne pojme učenec pojasni in jih razume, ravno tako kot pri oblikovanju na ploskvi in pri oblikovanju prostora izražajo tekstur in površin. Učenci pri likovnem izražanju samostojno uporablja likovne tehnike in zna pojasniti pomen kulturne dediščine za slovenski in svetovni prostor.

Razvijanje ročnih spretnosti, prepoznavanja različnih tehnik z različnimi oblikami in metodami dela, kjer učitelj in učenec s zasnovanim likovnim problemom sodelujeta. Medsebojna komunikacija oz. interakcija med učencem in učiteljem je tudi ena izmed ključnih aspektov likovne vzgoje – ne samo razumevanje likovne teorije ampak tudi pogovor o likovnih problemih in njenih rešitvah. S tem pa lahko povežemo tudi medpredmetno povezovanje, ki je ključen koncept sodobnega likovnega izobraževanja. Prav tako, pa so učenci v tretjem – izobraževalnem obdobju seznanjeni z uporabo sodobne tehnologije in si s tem širijo možnosti poglabljanja izkušenj in likovnih predstav.

  1. AKTIVNOST: stopmotion animacija

Aktivnost bo potekala šest šolskih ur in sicer štiri šolske ure za izdelovanje, fotografiranje in popravke, ter dve šolski uri za montažo videa in refleksijo.  Bistvo naloge je krepiti digitalne kompetence učencev in povezovanje sodobne tehnologije s njihovimi likovnimi kompetencami. Ni potrebno, da učenci obvladajo ali sploh poznajo programe, ki jih bodo uporabljali za izdelavo stopmotion videa, saj je bistvo, da se s tem spoznajo in mogoče to uporabljajo za svoje osebno razvijanje.

Za izdelovanje stopmotion animacije je potrebno razložiti potek dela, ki vsebuje likovne in tehnične spretnosti, vendar za to izdelavo ni potrebno, da učenci poznajo Adobe programa Premiere Pro, ali katere druge aplikacije za urejanje in montažo video oz. filmov. Učencem se najprej predstavi fotografsko kamero s katero bodo učenci fotografirali svoje izdelke in s tem ustvarili kratko  dvajset sekundno stopmotion animacijo. Fotografska kamera je sestavljena iz objektiva (to je skupek več leč), iskala (za ogled kaj sploh fotografiramo), zaslon (katerega lahko vklopimo pred fotografiranjem in je drugi način spremljanja kaj fotografiramo), tipala (tukaj se slike ustvarijo in pretvorijo v skupek informacij) in ohišja (del v katerega vstavimo objektiv, na katerem je iskalo in zaslon ter v njem tipalo, ki pretvori naše slike v fizično obliko). Učencem pred uporabo fotoaparatov razložimo, da z njegovo uporabo ustvarimo slike, ki jih lahko povečamo v večje dimenzije kot na primer s telefonom – zato je kvaliteta fotografij boljša – kot primer lahko uporabimo dve sliki, ena izmed njiju bo rahlo neostra zato bodo na sliki vidni piksli barv ,druga slika pa bo ostra. Učence lahko vprašamo ali so fotoaparat že kdaj uporabljali in  ali ima kdo izkušnje z njim. Glede na njihov odgovor, ki bi lahko bil da ali ne razložimo kje se pritisne na sprožilec, kje lahko pogledajo fotografije in kje se vključi zaslon, ter kako ostrimo. Pomembno je tudi, da se učence opozori, naj ne snemajo, ker so v šolskem prostoru, kjer to ni dovoljeno. Dovolimo jim, da se s napravo poigrajo, spremenijo nastavitve, če jih to zanima in imamo čas za ponoven individualni pogovor o nastavitvah, sprožilcu, drugih funkcijah, ki jih lahko uporabijo, . . . itd. Učencem povemo, da morajo za vsako sekundo posneti 24 fotografij, ki jih bodo v programu Premiere pro uredili v video.

Za izvedbo naloge bodo razdeljeni v skupine po štiri učence / ali tri, odvisno od celotnega števila učencev. Vsaka skupina bo imela na voljo drug material za ustvarjanje – 1. skupina: glina, 2. skupina: barvice ali voščenke, 3. skupina: lego kocke, 4. skupina:  tekstil, lahko različne materiale, 5. skupina: akrilne barve ali tempere. Vsaka skupina bo morala z dodeljenimi materiali ustvariti zgodbo. Navdihe za kratek stopmotinon animacijo lahko črpajo iz zgodbic, ki so jih brali kot otroci ali pri pouku, lahko pa si zgodbo tudi izmislijo. Animacija bo predstavila le del zgodbe, saj v 20 sekundah ni potrebno da zajamejo vse dogajanje, ker bi se dogajalo prehitro in bi gledalce zmedlo. Naslove in besedilo s katerim predstavijo avtorje posnetka, mentorja oz. učitelja/ico, naslov, šolo in šolsko leto ter predmet pri katerem izdelujejo stopmotion animacijo. Učencem damo dovolj prostora in časa, da vsaka posamezna skupina osnuje zgodbo, ki jo bo pretvorila v video. Ko so učenci končali s zbiranjem idej in so pripravljeni na fotografiranje svojih scen, se lahko lotimo z razlago postavitve kompozicije. Izberejo si ozadje, ki ga lahko improvizirajo iz tekstila, z uporabo listov, stolov miz, vseeno pa imejte pripravljeno kakšno dodatno idejo. Fotoaparate postavijo na stojala saj morajo biti popolnoma na miru, da se kader  ne trese in ne premika, saj je to lahko moteče. Ko učenci posnamejo dovolj fotografij in so pripravljeni sledi naslednji korak. Na računalnikih odprejo Priemiere Pro s katerim bodo lahko urejali in montirali stopmotion video. V primeru, da šola nima Adobe licence so na voljo tudi brezplačni programi kot so: WeVideo, Animoto, Flashlight, ali pa Windows Movie Maker, ki je že naložen na večino računalnikih in  za to ni potrebo nalagati dodatne aplikacije. Učence vodimo čez začetne nastavitve programa – nova datoteka, naslov in mapo v katero bodo shranili video. Ko se program odpre učencem pokažemo kje lahko dodajo njihove fotografije, da jih bodo lahko spremenili v video. Fotografije se avtomatično razporedijo po vrstnem redu, za začeten format pa si lahko izberejo katerokoli sliko iz interneta (s primernimi licencami), ali pa katerokoli sliko, ki so jo fotografirali. Ko so fotografije naložene in imajo učenci izdelano prvo stran (naslovnica) pa lahko fotografije dodajo na časovni trak po katerem se bodo predvajale. Lahko dodajo vsako posebej vendar je bolj smiselno da datoteke označijo in premaknejo vse skupaj na časovnico. Potem pa za vse te označene fotografije določijo časovni okvir v katerem se bodo predvajale – učencem pustimo, da sami ugotovijo koliko časa je lahko ena fotografija vidna na zaslonu, da je video dolg 20 sekund in da preskoki niso prepočasni/prehitri – opomba: v teh 20 sekund ni vključena naslovnica, saj mora biti gledalcem razvidno naslov stopmotion animacije. Ko učenci zaključijo z urejanje lahko video shranimo v Premiere Pro datoteki (možni kasnejši popravki ) in Mp3.

Učensi s to nalogo pridobijo novo znanje s ustvarjanjem videa oz. kratkega filma od začetka do konca. Uporaba Premiere Pro je preprosta za ta tip naloge. Pridobivajo digitalne kompetence, ki jih krepijo s uporabo fotoaparata in programa, vse skupaj pa se povezuje s njihovim domišljijskim svetom v likovnih kompetencah – zgodba bo vsebovala premikanje, kar pa morajo učenci doseči z reševanjem likovnih problemov.

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 19 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja