Nekaj o meni in IKT-ju

Živjo, sem Maruška.

Pravzaprav imam dve imeni, vendar se nimam v navadi predstavljati kot Orlanda, zato sem za vse kar Maruška. Nisem ljubitelj trol, zato se če se le da naokoli prevažam s kolesom. In pa, nadvse rada imam tople dni oziroma s septembrom se začenjam veselit poletja.

Sem Ljubljančanka. Velik del življenja sem preživela v centru mesta, kjer sem stanovala in obiskovala osnovno šolo. Zadnjih nekaj let domujem v Šentvidu, kjer kmetije in narava dajejo občutek vaškega življenja. Mestnega direndaja v teh letih ni manjkalo, saj sem šolanje nadaljevala na Waldorfski šoli in vsakodnevno zahajala v center mesta. Način in sistem Waldorfske šole mi je odprl nov pogled in približal mnoge stvari. Poudarek na umetniških predmetih kot so šivanje, likovna, pletenje košar, izdelovanje iz bakra in lesa, je v meni prebudil veselje do ustvarjalnosti. Kot majhna sem rada ustvarjala in ni bilo nedelje da bi izpustila oddajo Art attack. Kmalu pa sem se posvetila predvsem glasbi. Po zaključenih osmih razredih klavirja, sem razmišljala o nadaljevanju na konservatoriju, a se na koncu nisem odločila za to pot. S klavirjem sem zadnja leta malo v stiku, ko imam čas se rada usedem in igram kaj za dušo. Obiskujem usposabljanje za glasbene pedagoge, ki poteka na glasbeni šoli Edgarja Willemsa, ki sem jo obiskovala, in s tem ostajam v stiku z glasbo še naprej.

V prostem času rada počnem marsikaj, in ker sem takega značaja, da težko rečem ne, si ponavadi hitro zabašem dneve z druženji, kosili, kavicami in podobnimi stvarmi. Ob sončnih dnevih se rada odpravim v naravo ali na izlet. V gimnaziji smo imeli veliko ekskurzij in videli ter doživeli ogromno. Potepali smo se po Italiji, Franciji, Španiji, Grčiji.. pa tudi po slovenskih hribih in vzeptinah, kjer smo izkusili taborniško življenje. Ugotovila sem, kako všeč mi je spoznavati svet. Tako so motivacija za različna dela, ki jih opravljam prek študentskega servisa, večinoma potovanja. Kot zaključni enoletni projekt četrtega letnika sem se posvetila fotografiji, ki je ena od reči, ki me zanima. V tistem letu sem s seboj veliko prenašala fotoaparat in se ob zaključku projekta ‘Ljubljana skozi moj objektiv’ predstavila z razstavo v mestni knjižnici Otona Župančiča.

Umetnost mi je blizu, vidim jo v glasbi, naravi, vsakodnevnem življenju, sprehodu čez mesto.. Moja ustvarjalna zgodovina na likovnem področju je amaterska, zato je področje ustvarjanja, digitalnega kot vodenega risanja ter slikanja novost zame. V  tem procesu še odkrivam samo sebe in svoj stil.

>najraje ustvarjam s svinčnikom

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

>nekaj fotografij z razstave

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License.

IKT V MOJEM ŽIVLJENJU

Ko sem slišala za predmet izobraževalno komunikacijskih tehnologij, ki ga imamo kot obvezen predmet na pedagoški fakulteti, si nisem predstavljala kaj zajema. Predstavljala sem si ga kot nekakšno informatiko, po tem ko sem slišala, da praktični del, torej vaje, potekajo za računalnikom. Če bi me kdo vprašal, če sem se že soočila z IKT-jem bi zagotovo hitro odvrnila, da ne. Pravzaprav pa se vsi oziroma velika večina vsakodnevno srečuje s komuniciranjem preko tehnologije, ki predstavlja sodoben način komunikacije. Nisem ravno računalniški tip, zato bo dosti stvari zame novih. Zavedam se kako je uporaba tehnologije v današnjem svetu pomembna, zato bom skušala od tega predmeta odnesti čimveč.

REFLEKSIJA

V tem projektu sem se naučila kako objaviti svoj prispevek, ki zajema kar nekaj stvari na katere je potrebno biti pozoren; primernost in ustreznost slikovnega gradiva, ustrezna uporaba kategorij in značk pod katere je potrebno umestiti projekt, celoten izgled prispevka, slovnična pravilnost, velik pomen pa ima tudi refleksija, v kateri povzamemo napredek in izrazimo mišljenje. Največ časa sem porabila za predstavitev sebe, saj tvorba povprečno lepih stavkov in njihova medsebojna tematska povezava vzame kar nekaj časa; medtem ko mi vstavljanje slik in povezav, določanje licenc in oblikovni izgled prispevka niso vzeli veliko časa. Projekt mi je všeč zato, ker je umetniško svoboden; predstaviš se na svoj način, tako da je prav vsak svojski. Pri projektu mi je bila najmanj všeč predstavitev sebe v besedah, ker mi je, kot sem omenila, vzela veliko več časa kot sem pričakovala. Celoten projekt se mi zdi dobro zastavljen, kar se tiče na novo pridobljenega znanja pa mislim, da mi bo vse kar sem se naučila prišlo prav.