Navihano veselje – rastrska grafika
Za nalogo izdelka v rastrski grafiki sem izbrala svojo skico ilustracije. Kar nekaj časa sem premišljevala, ali se nebi raje odločila za izvedbo fotografije v rastrski grafiki. Pa vendar me je prepričalo dejstvo, da imam pri izdelavi po svoji skici veliko več svobode pri ustvarjanju.
Ilustracije so mi blizu tako z vidika ustvarjanja, kot vrste umetnosti, ki jo rada občudujem in zbiram.
Digitalne naloge se nisem veselila najbolj, saj sama nisem ravno ”računalniško spretna”. Ampak me je, kot večina stvari, ki jih sodiš pred preizkusom, pozitivno presenetila.
Rastrsko grafiko sem v celoti izdelala v programu Krita.
Začela sem z klikom na rubriko “Start” kjer sem izbrala možnost: odpri nov dokument. Tako sem lahko med datotekami na računalniku lahko izbrala fotografijo skice, ki jo bom obdelala.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Določila sem tudi mere, ki jih bo imela moja rastrska grafika. Čeprav sem imela v tem okencu možnost, se vseeno nisem odločila za število plasti, ki jih bom uporabila. Saj sem vedela, da bom med delom določila kolikšno število plasti potrebujem.
Prva plast je bila fotografija moje skice. Nato sem med delom plasti dodajala in jih preimenovala glede na njihovo vlogo. Tako sem imela plasti z naslovom: drevesi, trava – osnove, nebo, rožice, obraz, obleka in hrib.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Za dosego osnovne barvne sheme sem najprej naredila podlago barv. Nato sem se lotila vsake plasti posebej. Skušala sem uporabiti veliko različnih orodij, ki sem jih izbirala v zgornji vrstici pod ikono ”Izberite prednastavitev čopiča”.
Drevesa sem pobarvala različnih barv, nato sem ju senčila z temnejšimi odtenki in prosojno barvo. Da so se barve zlile med seboj sem uporabila čopič za mešanje barv. Nato sem na drevesi odtisnila liske in cvetove druge barve z štampiljko ”Vegetal” in čopičem s konico ”Oil knife”
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Za prikaz trave na zeleni podlagi hriba sem izbrala čopič štampiljko z vzorcem razpoke.
Pisane pike na rdeči podlagi oblakov je prinesla uporaba čopiča s konico tekstura – pointilizem.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Teksturo dekličinih las sem dosegla z pripomočkom ”Texture hair”
Žarke rumene barve sem ustvarila s pomočjo čopiča ”Texture – impressionism.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Sence sem ustvarila z temnejšimi prosojnimi barvami ali z prosojno črno.
Zadnji del naloge je shranjevanje datoteke. To sem storila tako, da sem levo zgoraj izbrala opcijo ”Datoteka”, nato pa ”Save As..”. Ta izbira prikaže okno, kjer datoteko poimenujem in izberem vrsto datoteke. Odločila sem se, da jo shranim pod opcijo JPEG.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Tako izgleda moj končni izdelek rastrske grafike, z naslovom: Navihano veselje.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Kot sem že omenila v uvodu se naloge nisem preveč veselila. Kadar se lotim podobnih računalniških izzivov imam vedno občutek, da sem popolnoma zmedena in za osnovne stvari porabim ogromno časa. Priznam, da naloga s tega vidika ni bila nič drugačna. Preden sem osvojila program Krita, sem se kar nekaj časa ”lovila”. Ko mi je postalo jasno, da je to samo nov način ustvarjanja, ki ponuja ogromno različnih zanimivih možnosti, sem kmalu v procesu začela uživati. Največjo oviro mi je predstavljala natančnost oziroma nenatančnost. Trudila sem se narisati, pobarvati, senčiti, obrobiti, ipd. karseda natančno, vendar stvari niso šle po mojih načrtih. Menim, da bi to lahko popravila le z vajo. Zato sem za določene majhne podrobnosti verjetno porabila več časa, kor tisti, ki so vešči digitalnega ustvarjanja.
Mislim, da v času v katerem bivamo so kakršnekoli digitalne kompetence velik doprinos k našim veščinam. Rastrska grafika in digitalno ustvarjanje zagotovo ni nobena izjema. Kot pedagoginja bi določene teme morda lažje predstavila učencem v tovrstni tehniki. Glede na to, koliko in kako so današnji učenci tovrstni tehnologiji izpostavljeni, pa bi jim (nekatere) teme na tak način še bolj približala. Zdi se mi da je program, kljub veliki izbiri, dovolj enostaven za uporabo, da bi se ga lahko poslužili tudi učenci. Tako bi lahko različne teme izvedli tudi v programu Krita. Rastrsko grafiko bi lahko uporabljala tudi za osebne ustvarjalne namene. Za začetek moram predvsem vaditi svoje digitalne spretnosti. Z vajo postane delo hitrejše, učinkovitejše predvsem pa bolj zabavno.
Najboljši del programa je po mojem mnenju velika izbira pripomočkov/pisal s katerimi lahko ustvariš različne efekte. Na digitalni risbi lahko hitro dosežeš željen efekt in izbire je veliko. Všeč mi je tudi gumb ”nazaj”, saj sem z njim popravila kar nekaj spodrsljajev.
Krita sama po sebi nima napak, vsaj v mojih očeh ne. Tisto, kar se lahko izboljša, so moje veščine. Same od sebe se ne bodo. Če jih bom urila, bo zagotovo rezultat jasen. Težko izpostavim napake programa, ker menim, da se moram kot uporabnik precej izboljšati, da ga bom sploh lahko obvladala. Kaj šele, da bi bila sposobna iskati pomanjkljivosti.
Projekt rastrske grafike mi je bil prav tako všeč. Spodbudil me je k izdelku izven moje cone udobja. Nevem, ali bi se drugače kaj kmalu lotila digitalnih umetnin. V samem projekti ne vidim pomanjkljivosti. Program nam je bil jasno predstavljen, naloga pa je kljub pravilom dovolj svobodna za sproščanje umetniške žilice. Čeprav nas je čas omejeval, da bi pri pouku program docela preizkusili, smo se vsi z njim poigrali doma.
