LedePepeino življenje

LedePepe se je z umetnostjo začela spoznavati že od malih nog. Ker ni hodila v vrtec se v zgodnjih letih življenja ni znala vključiti med ljudi. Njena soba ni bila polna igrač, zato se je v dolgčasu mogla znajti. Pri roki je zaradi tega vedno imela papir in barvice.

LedePepe je aktivno začela risati pri treh letih. Vsaki dan je na hladilnik našlo pot več risbic, ki na začetku še niso imele pomena. Ko ji je zmanjkalo barvic, je odkrila svinčnik in tako se je pričela ljubezen za skico in študijsko risbo. Rasla je na kmetiji, v naravi med veliko živalmi, ki so bile vsak dan njen navdih. Starši so ji za četrti rojstni dan kupili majhen nahrbtnik, in tako se je odločila, da bo v njem vsaki dan prenašala zvezek in svinčnik. Najrajši je risala naravo in živali, ki jih je opazila. Med vožnjo z avtomobilom je gledala skozi okno in si poskušala zapomniti stvari, ki jih je videla, saj je komaj čakala, da pride domov in jih nariše.

Ko je prišla v prvi razred osnovne šole je bil njen najljubši predmet likovni pouk. Njena prva umetnina, katere se spomni še danes, je bil metulj. Učitelj je prosil, da otroci narišejo metulja, ki naj bi krila imel enaka. Med tem, ko so druge punčke risale rožnata srca in zvezdice, se je LedePepe osredotočila na to, kako metulj zgleda v realnosti. Ker jih je doma v naravi opazovala pogosto, ga je narisala iz spomina. S tem se je začela njena umetniška pot. Učiteljica je talent prepoznala in jo kar sama vpisala na likovni krožek.

LedePepe je vsaki dan čakala da mine pouk, da bo lahko hitro odšla v likovno učilnico in ustvarjala. Ta želja po ustvarjanju je iz leta v leto rasla. S pomočjo dveh učiteljic, na katere ne bo nikoli pozabila, je uspela organizirati tudi nekaj razstav po osnovni šoli in okoliških gradovih. Za vsako kulturno prireditev je za umetniški pridih priskrbela ona.

Ko je prišel konec osnovne šole je bila sigurna , da se bo vpisala na likovno gimnazijo, a njeni starši niso bili za to. Skupaj s sestro je bila vpisana na šolo za pomočnika vzgojitelja. Njen program je temeljil na umetnosti in s tem je njena ljubezen za risanje še vedno rasla. Tudi v srednji šoli je izdelovala za kulturne prireditve, našla pa je tudi nov hobi- izdelovanje lutk. Ni več uživala samo v risanju ,ampak tudi v izdelavi igrač in predmetov. Za vsako priložnost, ki jo je dobila, se je pri ustvarjanju potrudila in kmalu se je njen talent izvedel tudi po srednji šoli.

Po končani srednji šoli se je odločila, da bo pričakovanja in mnenja svojih staršev pustila za sabo. Vpisala se je na študij likovne pedagogike. V vzgojiteljski šoli je zrasla njena ljubezen za otroke, in bila je prepričana, da bo učila. Svoj talent in ljubezen za otroke je združila in se odločila, da bo učila umetnost.

Po vseh teh letih še vedno rada riše in še vedno je njen najljubši pripomoček svinčnik. Svoje obzorje je razširila, doma se je poglobila v študijo anatomije in študijske risbe. Pred kratkim pa je tudi odkrila digitalno risanje.

V življenju ni imela moderne, sveže tehnologije. Čeprav je v osnovni šoli hodila na krožek računalništva, ji je bilo digitalno risanje novo, a zabavno.