sem julka.

sem julka. ko moram povedati zanimivost o sebi, vedno rečem, da sem včasih trenirala nogomet, čeprav zraven ne povem, da v resnici nisem bila preveč dobra v tem. nisem največji oboževalec potovanj, rada pa imam sprehode, ampak samo do tam, ko so še vedno sprehodi, ker sovražim pohode. nikoli nisem razumela, kako je razgled lahko vreden treh ur švicanja in bolečih nog še naslednje tri dni. zase bi rekla, da sem vesela oseba z žalostnimi trenutki in ne obratno. z lahkoto vidim lepoto sveta in uživam svoje življenje. zadovoljna sem sama s sabo, razen takrat ko predolgo odlašam s pisanjem seminarskih. takrat si malo zamerim. rada sem samostojna, zato si pogosto pravim, da je bila dobra odločitev, da sem se preselila v svoje stanovanje, čeprav zato morda ne bom milijonar do tridesetega leta. obožujem srčkane stvari. vedno si rečem, da si zaslužim, da si kupim kakšno pozornost, tako da imam že kar veliko zbirko neuporabnih spominkov in srčkanih stvarc. obožujem majhne otroke. sem prvakinja v dolgem spanju, spim lahko namreč tudi po 12-13 ur na noč, po tem pa si moram vzeti še kratek popoldanski počitek po tako napornem dosežku. rada imam zeleno.

punčka by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Digitalna tehnologija v mojem življenju do sedaj in kaj želim/pričakujem na poklicni poti.

Poznavanje in uporaba digitalne tehnologije je v današnjem času popolnoma samoumevno. Sicer sem še vedno pristaš staromodnih oblik izvajanja dejavnosti, kot so fotografiranje, risanje in pisanje, ampak moram priznati, da nam je tehnologija olajšala marsikatero od teh dejavnosti, čeprav jim je s tem mora vzela ravno tisti čar, ki jih je meni delal tako ljube. Seveda se ustrašim vsakič, ko ne začutim telefona v žepu, posežem po računalniku, ko si končno vzamem čas, da napišem kakšno seminarsko nalogo za šolo, še prej pa ko si vzamem čas, da si ogledam kakšen film ali serijio. Zelo dobro mi služijo tudi oblaki in podobni pripomočki za shranjevanje, oziroma še bolj se mi zdijo priročni za dostopanje do podatkov iz večih lokacij, brez večjih težav. Do sedaj pa sem, kljub temu da se tudi umetnost seli v svet tehnologije, bila s tako obliko ustvarjanja v minimalnem stiku. Zato sem zelo ne vešča na področju animacije in digitalnega risanja, čeprav mi to do sedaj še ni povzročalo bistvenih težav.

Ko pa bom usvojila tudi ta področja umetnosti bom lahko kot bodoča likovna pedagoginja pri poučevanju uporabila različna digitalna orodja, kot so programi za digitalno risanje in aplikacije za ustvarjanje animacij, s katerimi bodo učenci razvijali svoje ustvarjalne sposobnosti in hkrati spoznavali osnove digitalne umetnosti. Pridobitev teh veščin se mi zdi za bodoče generacije pomembna, saj jim bodo pomagale tako na njihovi nadaljnji izobraževalni poti, kot tudi v bodočih poklicih, ki bodo po predvidevanjih polni takšnih tehnoloških adaptacij. Tudi sodobne in bodoče spletne platforme, bodo učencem omogočile, da delijo svoja umetniška dela in prejemajo tudi povratne informacije od drugih ter se udejstvujejo in iščejo svoje mesto v svetu tudi na spletu. S področja poučevanja in učenja pa vidim digitalizacijo kot veliko prednost. Razredu bom v prihodnosti lahko predstavila umetnine in njihove avtorje veliko bolj kvalitetno, morda bomo skupaj obiskali tudi kakšen virtualni muzej. Te razširjene vsebine bodo bogatile učni program kot tudi otroke in v njih morda spodbudile večjo strast in zanimanje za ustvarjanje ter umetnost.

Digitalna tehnologija mi v veliki meri pomeni tudi nadlogo. Sama se večkrat znajdem v situacijah, ko zapravljam čas z nepomembnimi opravki, ki bi ga veliko bolje izkoriščala, če ne bi bila priklenjena na telefon. Kljub temu pa znam ceniti vse prednosti, ki nam jih je tehnologija prinesla. Velik plus opazim na področju učenja, predvsem pri novih tehnikah za učenje, ki jih ponujajo mnoge aplikacije in spletne strani. Večkrat se zavem kakšno srečo imam, da mi je toliko podatkov hitro dostopnih in ves čas na voljo. V mislih se pogosto zahvalim vsem genijem, ki so mi prihranili toliko časa in truda, da lahko s pomočjo interneta raziskujem in planiram s praktično svetlobno hitrostjo. Ta prihranjeni čas sicer prevečkrat vržem stran. Mogoče pa je to samo način bivanja v sožitju s tehnologijo – ona mi prihrani čas, jaz ji ga vrnem, ko ga porabim na digitalnih napravah.

Refleksija projektnega dela

Pri tem projektu sem se naučila, kako v besedilo ustaviti aktivno povezavo, kar se mi zdi zelo uporabno, prvič pa sem se srečala tudi z licencami. Sedaj ko jih malo bolje poznam mi bo to gotovo prišlo zelo prav.

Če bi imela več časa bi si vzela manj časa. Zaradi pomanjkanja časa je nastopilo pomanjkanje spanja in posledično pomanjkanje energije in možganskih kapacitet, tako da mi je kreiranje te objave vzelo neprimerno veliko časa.

Največ časa sem posvetila pisanju razmišljanja na temo digitalne tehnologije, ker mi besede niso stekle in sem vsemu skupaj posvečala preveč pozornosti in živcev, kar se je stopnjevalo v slabo voljo in še slabše pisanje, kar se je sklenilo v začarani krog.

Zdi se mi da sem objavo ustrezno skreirala glede na kriterije, saj sem sledila postopku in vključila vse potrebne stvari.

Novo znanje mi bo prišlo prav pri pisanju mailov, kjer bom končno lahko dodala linke, ki se odprejo, ko klikneš na besedo (to se mi je vedno zdelo zelo kul). Če bom kadarkoli digitalno ustvarjala, bom svoja dela znala tudi pravilno označiti z licenco.

Najbolj mi je bil všeč opis sebe, saj sem se res sprostila in uživala pri pisanju, najmanj pa mi je bilo všeč pisanje razmišljanja, saj sem si zadevo preveč zakomplicirala.

Definicija projektne naloge se mi zdi super, saj pridobimo res uporabna znanja, obenem pa je naloga enostavna in zabavna. Vseeno pa bi mi bilo ljubše, če bi nalogo v celoti opravili med vajami, kar se mi zdi čisto izvedljivo. To bi namreč pomenilo, da lahko takoj prosimo za pomoč, nalogo pa bi opravili že na faksu in se z njo ne bi rabili ukvarjati doma (kjer takoj postane le še eno breme).