Dragi dnevnik…

Če bi zdaj pisalа dnevnik in bi moralа predstaviti svoje življenje, bi rekla, da je bil to lep izziv. Vedno sem imela rada ustvarjalnost in zelo nadarjene ljudi, ki so mi nekako vlivali upanje, da so na svetu lepe stvari. Ko sem imela veliko nalog, sem si privoščila kavo in nekaj sladkega kot motivacijo, da grem do konca in ne prelagam na jutri. Perfekcionizem, ki je prisoten kot lastnost, je dober v zlu, saj je včasih naporen. Mislim pa, da me je prav ta perfekcionizem pripeljal do mesta, kjer sem, v obdobju med 19. in 20. letom v Sloveniji, ki je bilo najlepše leto mojega življenja. Lahko rečem, da je bila to pot s številnimi izzivi, vsekakor pa je bila izkoriščena za to, da je bilo leto tako uspešno zame in upam, da bo v prihodnje tudi za sestro in brata. Če bi sestavil kolaž iz številnih slik, ki sem jih posnela v preteklem letu, se bo videlo le veliko veselih nasmehov, dogodivščin in novih, obiskanih krajev.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

Digitalna tehnologija v mojem dosedanjem življenju in kaj si želim/pričakujem v svoji karieri

Telefon, računalnik in prenosnik so tehnologije, ki jih uporabljam za vsakodnevne potrebe in imam osnovno znanje. Od vsakodnevnih klicev in pogovorov z mojo mamo do dela predstavitev in nalog, ki sem jih potreboval za šolanje, in gledanja korejskih dram na spletnih mestih brez oglasov.
Seveda je tu tudi gledanje krimi dokumentarcev na televiziji in predvajanje YouTube preko novega načina, ki je sedaj na voljo na televiziji.
A zato pričakujem, da se bom v svojem nadaljnjem življenju naučil veliko novih stvari, ki jih bom uporabil za učenje svojih učencev. Najprej bi rad vedel nekaj, kjer bi se izražala kreativnost, ne pa nekega preveč zapletenega informacijskega jezika.
Vse, kar bi se naučil, bi uporabil v barvitem, barvitem in aktivnem učenju v svoji karieri, saj vem, kako je biti v dolgočasnem razredu in komaj čakam, da se osvobodim dolgčasa. Ali kot v mojem primeru, da imam učiteljico, ki poučuje moj najljubši predmet – umetnost, pa celo uro sedi na telefonu, mi pa komaj kaj narišemo brez posebne razlage.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

Refleksija projektnega dela

V tem projektu sem se naučila sposobnost nove sposobnosti upravljanja te spletne strani, saj bi mi bilo brez podrobne razlage, kot smo jo imeli na predavanju, veliko težje. Nato sem se s pomočjo priloženih videoposnetkov naučila, kako pridobiti licenco za sliko, kar je bilo zame popolnoma novo, saj mi še nikoli ni prišlo na misel, da bi na primer licencirala nekatere svoje slike, ki jih objavljam na svoji strani za risanje.
Če bi imela več časa, bi morda naredila še večji kolaž svojih estetskih slik, ki bi jih objavila tukaj.
A kljub temu moj slikovni kolaž sploh ne vzame toliko časa, niti približno toliko kot to, da napišem besedilo in se sprašujem, ali sem ga pravilno črkovala, ter ga posredovala prijateljem, da preverijo.
Nekaj ​​v meni mi govori, da sem nalogo uspešno opravila, pri čemer sem uporabila vse svoje dosedanje znanje o digitalnem svetu.
Mislim pa, da se bom kmalu zaposlila v svoji stroki in to mi bo prineslo večjo iznajdljivost pri predavanjih pri tem predmetu, pri nalogah, ki so zame pomemben koncept pri ocenjevanju in nadaljnji uporabi te strani za moje učence, kjer bi z mojo pomočjo lahko naložili svoje slike in dela ter jih licencirali.
Najboljši del te naloge je bil, ko sem opisala sebe in naložene slike, najmanj privlačen pa mi je bil prevod.
Zaključila pa bi s starim slovenskim pregovorom „vaja dela mojstra, če mojster dela vajo” naloga ni bila težka in se vesela, da sem dobila priložnost ustvarjati na tej spletni strani.