vektorska grafika: šopek

Rastrska grafika – ni problema, saj samo rišeš podobno kot na papir, ampak kaj za matematične like je to?

To so bile moje prve misli, preden smo se začeli spoznavati z rastrskim ustvarjanjem. Ker me je ta naloga skrbela skoraj bolj kot prva, sem se odločila za preprost, ampak prikupen motiv. Glede na princip kako deluje vektorsko ustvarjanje sem si tudi izbrala motiv, ki je bolj matematično pravilen z vidika likov in nima preveč elementov, vendar ima vseeno zgodbo in je smiseln. Moram priznati, da se je zgodilo, da sem nekje med spoznavanjem programa in samostojnim ustvarjanjem začela celo uživati.

Večino časa sem si pomagala z orodji kot so orodje pravokotnik, orodje elipsa/lok in orodje zvezda/mnogokotnik (označeni skupaj). Linije sem risala z orodjem svinčnik (označen najbolj spodaj) ter potem izbrisala zapolnitev in določila barvo in slog/debelino poteze.

Da sem lahko z vozlišči urejala like, sem najprej spremenila predmet v pot (podčrtano). Ko sem imela veliko predmetov, ki so predstavljali en element sem jih z unijo (obkroženo) spremenila v enega, da sem ga potem lažje prestavljala in delala z njim.

Kadar unija ni bil ustrezen pripomoček, saj se so ob tem spremenile lastnosti elementov, ki sem jih hotela dati skupaj, sem uporabila orodje združi, ki sem ga našla pod razdelkom predmet (obkroženo). Tako sem lahko več združenih elementov naenkrat premaknila z eno samo potezo in si prikrajšala veliko dela. Če sem jih želela posebej spreminjati ali prestavljati sem jih razdružila, da sem lahko delala na posameznem elementu.

Začela sem seveda z idejo in najprej določila barvo ozadja ter naredila osnovne like in jim določila barve. Predvsem sem se zabavala z delanjem unij in oblikovanjem likov z vozlišči. Naprej sem prostoročno naredila osnovno obliko za luno in jo potem spremenila v pot, da sem jo lahko še bolj uredila s pomočjo vozlišč. Malce čuden vzgib, ampak sem mu dodala tudi eno roko že v tej začetni fazi in ju spremenila v unijo, da sem lahko luno brez težav premikala po prostoru. Za sonce sem najprej z orodjem za delanje likov naredila krog in trikotnik, ki sem ga nato večkrat kopirala in te trikotnike potem obrnila v pravo smer in jih razporedila okrog kroga. Tudi njih sem spremenila v unijo in dobila osnovno obliko sonca.

šopek osnove by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Nato sem likoma želela narediti obraza, raziskovala kako jima dati čustva in kako oblikovati oči. Poskusila sem bolj urejeno delati in dodajala plasti, vendar mi je to povzročalo nekaj težav, zaradi prekrivanja elementov, ampak na koncu mi je uspelo rešiti tudi to zagato. Poskušala sem z delanjem razlik, vendar to ni bila uspešna rešitev, zato sem vse elemente enega obraza le združila in jih tako lažje premikala kot eno enoto. Večinoma sem uporabljala orodje elipsa, ko sem delala oči in lica, ki so sestavljene iz krogov, za usta pa sem uporabila orodje svinčnik, mu povečala glajenje, da sem ublažila nenatančnost risanja z miško in prostoročno narisala usta, ki sem jih potem s pomočjo vozlišč še malo popravila.

šopek obrazi by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Potem sem jima naredila telesa in ju oblekla v njuni najljubši opravi. Pomagala sem si z orodjem pravokotnik in za lunine hlače naredila nekaj pravokotnikov, ki sem jih dvobarvno obarvala. Želela sem narediti obe hlačnici enaki in po nekaj poskusih, sem ponovno ugotovila, da bo najlažje, če jih združim v en element in nato kopiram in pravilno postavim. Sončeva obleka mi ni povzročala toliko težav, je bilo pa zato toliko težje oblikovati njene noge. Najprej sem z orodjem elipsa in pravokotnik naredila ta dva lika. Potem sem elipsi dodala vozlišča in jo poskusila oblikovati v stopalo, potem pa sem naredila unijo z stopalom in pravokotnikom, da sem dobila nogo. Obliko sem še malo popravila in postopek ponovila še za drugo nogo in za lunina stopala.

šopek obleke by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Luna se je spraševala kako lahko sonce povabi na zmenek in seveda sem mu pomagala in mu v roko dodala šopek njegovih najljubših, zvezd. Olajšala sem si življenje in uporabila orodje zvezda ter z njim naredila nekaj zvezd, ki predstavljajo cvetove v šopku in jim določila barve. S svinčnikom sem naredila nekaj črt za stebla in jih z vozlišči oblikovala dokler mi niso bila všeč. Šopek sem sestavila skupaj in ga združila, da sem ga lahko prestavila k luni v roko. Luni sem dodala še drugo roko, da je izgledal bolj privlačno in si povišal možnosti za uspeh. Naredila z orodji elipsa in pravokotnik sem podobno kot pri nogah naredila like, jih dala v unijo in jih oblikovala v željeno obliko. tudi drugi roki s šopkom sem dodala še elipso za dlan.

šopek zvezde by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Da sta lika še malo bolj zaživela, sem jima dodala detajle kot so sončeve pege in lunini kraterji z orodjem elipsa. Krogcem za pege in kraterje sem določila velikost barvo in pozicijo, da sta lika malo bolj zaživela. Z orodjem elipsa sem jima naredila tudi sence, da sem ju postavila na trdna tla preden se odpravita na zmenek. Sence sem pobarvala še z ustrezno barvo, ki se je ujemala z lastnostmi vsakega lika. Na koncu sem opazila, da tudi soncu manjkajo roke, zato sem na enak način kot pri luni naredila roko v barvi sonca in jo postavila tako, da soncu doda nekaj občutka pričakovanja, vznemirjenosti in sreče.

Na koncu sem jima zaželela še vso srečo in njuno zgodbico zapisala sem.

šopek by julka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Z izdelkom sem precej zadovoljna, še bolj pa s procesom ustvarjanja, ki je bil ravno nasproten od trpljenja:) Všeč mi je bil princip in način vektorskega ustvarjanja in upam, da se bom še kdaj lahko srečala z njim.

Motiv se mi zdi zelo primeren za vektorsko grafiko, saj je precej enostaven in narejen iz oblik, ki jih sestavljaš skupaj. Zdi se mi, da je pri vektorskem ustvarjanju za razliko od rastrskega veliko težje delati detajle, vendar ni nič nemogoče.

REFLEKSIJA

Ker sem se ponovno prvič srečala z vektorskim ustvarjanjem, je bilo vse kar sem se naučila novo, ampak hkrati manj zahtevno od mojih pričakovanj in zelo zanimivo. Naučila sem se kaj v praksi sploh pomeni vektorsko ustvarjanje in kako se lotiti takšnega projekta, spoznala pa sem tudi program Inkscape in se ga naučila uporabljati.

Če bi imela več časa bi najbrž razmislila kako sliko še bolj dodelati z detajli in morda dodala kaj k ozadju, vendar se mi vseeno zdi, da je tudi ta preprostost slike eden od delov, ki jo dela dobro točno takšno kot je zdaj.

Največ časa sem posvetila prvemu koraku, ko sem ugotavljala kako narediti osnovne oblike likov in se trudila z vozlišči, unijami in veliko trikotniki. Najbrž mi je vzelo veliko časa tudi zato, ker sem se šele spoznavala s programom in je bil vsak korak zaradi tega tudi malce dolgotrajnejši.

Moje delo se mi zdi subjektivno zelo dobro in mi je zelo všeč, predvsem vizualno, ampak se mi zdi da tudi objektivno ustreza vsem kriterijem in je primeren izdelek vektorske grafike.

Pridobljeno znanje se mi zdi zelo uporabno, saj sedaj znam razlikovati kdaj je primerno ustvarjati rastrsko ali pa vektorsko in se bom lažje lotevala hipotetičnih projektov. Pridobila sem tudi veliko znanja in prvo prakso z vektorsko grafiko, kar mi bo v pomoč, saj mislim da je digitalno ustvarjanje dandanes vedno bolj razširjeno. Tako se bom tudi lažje in z manj skrbmi ali strahu lotevala projektov.

Pri nalogi mi je bilo najbolj všeč to, da smo si lahko izbrali svoje motive in delali s svojim tempom. Najmanj mi je bilo všeč to, da smo se s programom spoznali že pred prazniki in nato začeli z ustvarjanjem šele sredi januarja in smo zato večino stvari pozabili, zato sem v začetku veliko časa posvetila ponovnemu spoznavanju programa. Mogoče bi lahko pred začetkom ustvarjanja imeli le hitro ponovitev funkcij programa, da bi se spomnili in potem lažje začeli.

Definicija naloge se mi zdi dobro zastavljena, primerno težka, saj si lahko tudi sami delno zastavimo delo, glede na naše sposobnosti. Všeč mi je da je program ne plačljiv, da ga bomo lahko uporabljali tudi v prihodnosti, sedaj ko smo se ga naučili uporabljati.