Tanja se predstavi

NEKAJ O MENI

Ime mi je Tanja Železnik in sem študentka likovne pedagogike v Ljubljani. Zanima me veliko stvari, še posebej v umetnosti, zato mi je ta študijski program zelo všeč, saj bomo tekom štirih let pridobili izkušnje iz različnih področjih.

V prostem času plezam in se ukvarjam z ostalimi športi. Zelo rada imam živali, še posebej moje tri muce, ki me vsako popoldne pričakajo pred vrati, ko se vrnem domov iz Ljubljane. Proste večere pa najraje preživim za “ustvarjalno mizo” v moji sobi, kjer šivam, kvačkam ali pa ustvarjam na kakšen drug način, kjer je izdelek v 3D obliki. Seveda mi je všeč tudi risanje in slikanje, vendar mi ustvarjanje DIY (do it yourself) predmetov predstavlja največje veselje.

plišasti kit

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

IKT V MOJEM ŽIVLJENJU

Sprva sem mislila, da sem o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah slišala zelo malo, a se je izkazalo, da le nisem poznala pravega izraza. Zdi se mi zelo pomembno, da smo o tem dobro seznanjeni, saj se tehnologija zelo hitro razvija. Zavedati se moramo tako dobrih, kot slabih lastnosti, še posebej pa moramo biti pozorni na pasti, ki jih na spletu kar mrgoli.

Pomen IKTja v mojem življenju vsako leto bolj narašča. Za to je predvsem kriva šola, nekaj malega pa me tudi zanima. Šola vpliva tako, da moraš spremljati nadomeščanja na šolski spletni strani, večkrat pogledati vozni red ali zamude vlakov, iskati informacije za seminarske naloge, rezervirati knjige prek COBISSA, pošiljanje e-mailov, spremljanje redovalnice na eAsistentu, deati powerpointe … Kar pa se sama zanimam zanj, pa je predvsem enostavno urejanje fotofrafij. Pa da ne pozabim omeniti Facebooka, brez katerega skoraj ne moremo več živeti. Ni namenjen le zabavi in spremljanju novic v okolici ter po svetu, pač pa tudi razredni skupini, da si informacije lahko čimhitreje izmenjamo. Ker mi je IKT zanimiv in bo najbrž vedno bolj vpliven, sem vesela in komaj čakam, da se pri vajah naučimo še več stavri.

REFLEKSIJA

V prvem projektu pri predmetu IKT v izobraževanju  sem spoznala širino le tega. Pod tem pojmom sem si predstavljala spletna mesta in pasti na njih, ne pa tudi še bolj vsakdanjih stvari npr. sistem za trole … Zelo sem vesela, da smo se učili o avtorskih pravicah. Nisem se zavedala, kakšno krivico lahko narediš s kopiranjem slik, če avtor tega ne dovoli. Spletna stran Creative Commons je zelo pomembna, saj si z njo priskrbiš licenco, s katero želiš zavarovati svoje lastno delo. To znanje je potrebo, če želim postati dobra pedagoginja in učiti otroke, kako naj pravilno ravnajo s povzemanjem gradiva iz spleta.

Če bi imela več časa, bi se še bolj poglobila v pravice, da kasneje na poklicni poti, ne bi imela težav oz. bi se še bolj zavedala pravic in dolžnosti. Prav tako bi poiskala več strani, kjer so objavljena dela, katera avtorji označujejo z CC0, kot sta Pexels in Pixsabay.

Največ časa sem posvetila pisanju opisa sebe in refleksije ter izbiranju fotografije, ki je objavljena zgoraj. Kot pedagoginja bom enkrat javna oseba in zato moram biti previdna z izborom besed in slik, saj kar je enkrat objavljeno ostane večno na spletu.

Pridobljeno znanje, ki sem ga dobila na vajah, bom tekom študija uporabljala v seminarskih nalogah in PowerPointih tako, da se bom pozanimala o licenci, ki jo ima slika in s tem ne bom kršila nikogaršnjih pravic. Prav tako sem izvedela za dve strani, kjer najdeš slike z oznako CC0, kar pomeni, da avtor tolerira največjo možno “svobodo” urejanja, spreminjanja … svojega dela, kar mi bo zmanjšalo čas pisanja seminarskih nalog.  Kasneje pa mi bo to znanje prišlo prav, kot profesorica likovne umetnosti, da bom učencem znala povedati, kje iskati gradiva, da ne bodo kršili pravic in kako morajo zavarovati svoja avtorska dela, ki jih objavljajo. Če pa ne bom učila ampak bom svobodna umetnica, mi bo znanje o licencah ravno tako prišlo prav. V primeru delanja plakatov … v komercialne namene bom vedela katere fotografije, ki so objavljene na spletu, lahko uporabim in katere ne, da bo vse legalno.

Najljubši del projekta mi je bil, ko smo poslušali predstavitev o pravicah, saj je profesorica in nekaj sošolk povedalo lastne izkušnje, ki so se me najbolj dotaknile in prepričale, da je res pomembno, kdo je avtor in kaj dovoljuje. Najmanj ljub del, pa mi je pisanje refleksije.

Projekt mi je bil zelo všeč in predvsem poučen, naučila sem se kritičnega mišljena iz tega področja, zato ne bi spremenila ničesar.