Sem Kristina Filipčić in živim na spletu
JAZ?
Jaz. Kristina Filipčić. Prihajam iz Izole in verjamem v umetnost vseh vrst in oblik. Prva v katero sem začela najbolj verjeti, je fotografija, zdaj pa spoznavam še ostale. Študij likovne pedagogike mi to omogoča in za to bom večno hvaležna.
Verjamem v to, da dobre misli privlačijo dobro in obratno, zato se vedno trudim biti optimistična, čeprav sem po duši ravno obratno. Kanček mojega pesimizma in pogleda na svet, ki se včasih odraža v mojem delu, si lahko pogledate tukaj.
Izola
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
IKT V MOJEM ŽIVLJENJU
Kot smo že mnogokrat slišali, so informacijsko-komunikacijske tehnologije prisotne povsod okoli nas. Če začnemo bolj poglobljeno razmišljati o tem, postane že strašljivo, saj smo od njih popolnoma odvisni. Po drugi strani pa je to popolnoma sprejemljivo, saj živimo v sodobnem in visoko razvitem svetu (ki se bo z leti še toliko bolj razvil), v katerem se brez takih tehnologij sploh ne bi več znašli – čeprav radi rečemo, da imamo raje papir in svinčnik. IKT je veliko več od papirja in svinčnika, spremlja nas na vsakem koraku in nam lajša življenje, pa se tega sploh ne zavedamo. A seveda ima tudi slabe plati, zato se je treba naučiti varnega ravnanja z vso tehnologijo, ki jo danes poznamo, da česa ne bi obžalovali. Menim, da sem osebno dokaj zadržana do določenih stvari in področij, ki mi jih tehnologija ponuja, čeprav bi lahko ravnala še bolj previdno in pametno. Zato se veselim tega, da sem pri predmetu IKT dobila nov vpogled v splet in moderni svet, da bom varno in pametno ravnanje delila še s svojimi bodočimi učenci.
REFLEKSIJA
Pri projektu Kreiram splet sem se naučila veliko novih stvari. Od tega kako drugače gledati na svet, do tega kako pravilno poiskati fotografijo, ki jo želim kopirati in kako sestaviti objavo za Arnesovo spletno stran likovnih pedagogov. Po novem znam tudi pravilno licencirati svoja dela, kar se mi zdi zelo pomembno. Pridobljena znanja bom tekom študija lahko še dobro izkoristila pri pisanju seminarskih nalog, na svoji poklicni poti pa pri prenašanju znanja na učence. Vseeno pa s končnim izdelkom nisem najbolj zadovoljna, saj že veliko časa nisem sedela za računalnikom in prenašala misli iz glave v računalnik. Mislim, da bi moja objava, predvsem besedilo lahko bilo boljše, zato bi se temu rada v prihodnje še bolj posvetila. Največ časa sem posvetila analiziranju same sebe in svojega odnosa z deljenjem svojega življenja z internetom, ker menim, da se moram še marsičesa naučiti in postati bolj kritična. In čeprav mi ni bilo ravno lahko spet odpreti um in prosto razmišljati, saj sem iz vaje, mi je všeč, da sem to morala storiti, saj se drugače tega ne bi lotila sama. Kljub oviram, mi je bil projekt zelo všeč, torej spremenila ne bi ničesar.
