Rastrska grafika – Prisluhni školjki

 RASTRSKA GRAFIKA

Rastrska grafika je slika, ki sestoji iz stotine (ali tisoče ali milijone) majhnih kvadratov z informacijami o barvi, ki jih imenujemo slikovne pike (se nanašajo na barvne kvadratke, ki jih vidimo na zaslonih)  ali pike (se nanašajo na pike črnila na tiskovini).

Najbolj pogosti tip rastrske grafike je? Fotografija. Najbolj zaželen program za oblikovalce za urejanje rastrskih datotek? Uganili ste. Adobov Photoshop.

Popularni tipi datotek za rastrsko grafiko: jpg/jpeg, psd, png, tiff, bmp in gif.

Prednosti rastrske grafike

Bogati detajli: ste se kdaj vprašali kaj kratica “dpi” pomeni? To pomeni “pik na palec” – meritev, koliko natančnih informacij o barvi vsebuje rastrska slika. Recimo, da imate kvadratno sliko velikosti 25 x 25 mm pri 300 dpi – to pomeni 300 posameznih kvadratov barv, ki zagotavljajo natančno senčenje in podrobnosti v vaši fotografiji. Več dpi slika vsebuje, bolj opazne bodo podrobnosti.

Natančno urejanje: Vse te posamezne pike barvnih informacij se lahko spreminjajo, tudi eno po eno. Torej če ste pravi perfekcionist, je raven urejanja in prilagajanja na rastrski grafiki skoraj, da neomejeno.

Slabosti rastrske grafike

Zamegljeno pri povečavi: Največja slabost rastrske grafike je, da postanejo kockaste (ali zrnaste), ko jih povečujemo. Zakaj je to? Torej … v vseh rastrskih slikah je omejeno število točk, ko povečate sliko, računalnik poskuša najboljše ugibati, katere predele je treba zapolniti s specifičnimi barvami. Ta interpolacija podatkov povzroči zamegljenost, saj računalnik nima nobenega načina, da bi vedel, katere barve vstaviti v prazne prostore.

Velika velikost datotek: Se spomnite, ko imate kvadratno sliko velikosti 25 x 25 mm pri 300 dpi, ki ima 300 posameznih točk z barvnimi informacijami za računalnik, ki si jih mora zapomniti? Recimo, da imate fotografijo velikosti 61 x 46 cm – to je 129.600 bitov informacij, ki jih mora računalnik obdelati – to lahko povzroči upočasnitev tudi hitrejših računalnikov.

Laboratorijska vaja

Delo druge laboratorijske vaje sem se kljub strahu, navdušeno lotila. Nikoli namreč še nisem ustvarjala digitalno in v pričakovanju tragedije sem vendarle sedla za računalnik in sama sebe presenetila.

Projekta sem se lotila, tako da sem najprej malce raziskala kaj mi program Krita ponuja. Veliko gradiva sem našla tako na spletni učilnici in na strani Youtube. Za delo sem si izbrala fotografijo, v velikosti 800 x 534 v JPG obliki. Odločila sem se za delo v programu Krita, ki smo ga spoznali tudi pri vajah in seminarju na fakulteti.

V programu Krita sem odprla novo platno in si določila ločljivost, velikost in ime izdelka.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

V platno sem, v prvo plast vstavila omenjeno fotografijo iz katere sem izhajala za svoje delo.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Sledilo je oblikovanje druge plasti, kot je vidno na desni strani slike. Poimenovala sem jo ozadje. Na enak način sem to dejanje kasneje ponovila še nekajkrat. S plastmi sem si olajšala delo saj sem lahko posamezne elemente obdelovala posebej in se osredotočila, na tisto kar je bilo v danem trenutku pomembno.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Preden sem delo začela oblikovati, sem si izbrala primerne čopiče. Izbrala sem si čopič Airbrush soft, ki mi je dovoljeval svobodo pri nanašanju barv. Všeč mi je bilo risanje z njim saj so bile linije vedno mehko zarisanje.

 

 

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Začela sem z nanašanjem barv. Nanesla sem jih vse okoli figure. Za zabrisovanje sem uporabila čopič Blender Blur. Ta mi je omogočil zabrisovanje linij, ki je bilo pri mojem ozadju ključnega pomena.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Ozadje sem tako pobarvala in linije zabrisala z oranžnimi, rdečimi in rumenimi toni. S tem sem tudi pokrila večji del površine platna in zaključila delo na plasti ozadje.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Ustvarila sem novo plast, ki sem jo poimenovala roka z školjko. Kot je razvidno iz poimenovanja plasti sem se tukaj začela osredotočati na podrobnosti. Že omenjenim čopičem sem dodala dodala v osebno zbirko še enega, imenovanega Wet paint. Tako sem si ustvarila svojo paleto, ki mi je bila vedno na razpolago z desnim klikom na sliko.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Pri risanju školjke in roke, sem sliko velikokrat približala, saj sem le tako lažje ujela željene tone, zabrisovanje in sence in bila tako bolj natančna pri samem risanju. Plast z roko in školjko sem izdelala in tako dobila že dobršen del slike.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Sledilo je delo, na novi plasti, imenovani obris telesa in glave. Pri tem delu sem potrebovala biti izjemno natančna. Pri delu sem si pomagala z pripomočkom Contiguous Selection Tool, ki mi je pomagal pri jasnem začrtovanju linij. Najdemo ga v orodni vrstici, na desni strani zaslona. Pomagala sem si tudi z njegovimi sosedi. Natančne robove obrisa figure sem potrebovala malce popraviti.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Veliko preglavic, so mi povzročali lasje in toni, ki so se odbijali od njih. Pri tem delu sem si sliko zelo približala in uporabljala zelo majhno velikost čopičev in občasno tudi prekrivnost. . Prvič sem uporabila tudi radirko, saj je tukaj res štel vsak milimeter. Po izdelavi las sem se lotila obrisu telesa.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Nato sem se lotila senčenja telesa in na koncu tudi obraza. Tukaj sem linije obraza le rahlo nakazala, saj je obraz v senci, zato nisem uporabila ostrih linij, temveč sem obraz le primerno zasenčila. Kljub temu je delo zahtevalo veliko natančnost. Z izdelavo obraza sem svoj izdelek praktično zaključila. Preverila sem svoje delo in dopolnila in popravila še zadnje malenkosti.

Svoje izdelke sem sproti shranjevala kot delo v programu Krita. Delo sem sproti tudi dokumentirala s Print Screenom. Na koncu sem vidljivost originalne fotografije ukinila in ostalo je moje delo. Sliko sem shranila na računalnik v obliki PNG. Omogočila sem prekrivanje in sliko stisnila za lažje shranjevanje.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Moj končni izdelek je izgledal tako:

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

REFLEKSIJA:

Delo mi je predstavljalo velik izziv, ker sem se tokrat prvič seznanjala z digitalno umetnostjo v tej obliki. Ker rada fotografiram sem že uporabljala programe, kjer sem lahko spreminjala kontrast, osvetlitev,… vendar je to vsekakor bil velik izziv zame.

Izdelava rastrske naloge je bilo tudi delo, kjer sem se naučila veliko novega. Delo je zahtevalo kar nekaj mojega časa in potrpežljivosti. Potrebno je bilo biti izjemno natančen. Prav tako pa sem se naučila dobro opazovati in razbrati potrebne informacije. Zanimivo mi je bilo senčenje v programu Krita in oblikovanje linij. Uporaba t.i. čopičev ni bila lahka, vendar je pestra izbira poskrbela za tekoče in enostavnejše delo. Všeč mi je bilo da mi je program dopuščal dovolj svobode, da si sami sliki nista popolnoma identični in da sem vanjo lahko vložila tudi svojo osebno noto.

Že med seminarji sem spoznala velike razlike med vektorsko in rastrsko grafiko, tukaj pa sem lahko preizkusila izdelavo rastrske in spoznala, kako uporabna je. Menim, da bo delo zelo uporabno tako pri različnih ateljejskih delih že med samim študijem. Zanimivo, bi bilo izdelati nalogo z enakimi navodili (npr. avtoportret) pri različnih predmetih kot so kiparstvo, risanje, slikanje in grafika. Do danes pa še nisem pomislila, da bi to nalogo lahko izdelala tudi v rastrski grafiki. Izziv bi bil zanimiv in prav tako rezultati. Prav tako pa bo znanje dobrodošlo tudi kasneje na poklicni poti kot likovna pedagoginja. Menim, da lahko z rastrsko grafiko prikažemo in približamo znanje učencem.

V delu sem uživala in se ga bom vsekakor še kdaj lotila. Je pa to delo bilo tudi delo, ki mi je prineslo veliko preglavic in kjer sem se veliko naučila ter obnovila znanje prejšnjih seminarjev. Prigodila se mi je namreč velika katastrofa. Ker sem delo jemala zelo resno in sem želela izdelati nekaj, kar mi bo resnično všeč in na kar bom ponosna, sem si izbiro fotografije vzela izjemno resno. Tako sem brskala po spletu in tako med množico fotografij na računalniku našla to, za katero sem se na koncu tudi odločila. Zaradi tega se mi je pripetilo, da sem pozabila preveriti licenčnost fotografije in sem to ugotovila šele ko sem se lotila pisanja refleksije. Fotografijo sem poskušala najti na spletu, vendar zaman, zato ne morem trditi, da sem fotografijo dobila s primerno licenco.  S tem sem spoznala kako nujno je potrebno biti natančen pri celotni izdelavi vaje. in kako pomembna je dobra ozaveščenost o varni rabi interneta in že omenjenih licenčnih fotografij v mladosti. Obnovila sem tudi že naučeno snov in si jo z tem neljubim dogodkom zagotovo zapomnila. Menim, da sem s tem neprijetnim dogodkom spoznala veliko, ne samo o rastrski grafiki, temveč tudi o življenju.

Pri predmetu ne bi spremenila ničesar. Izdelava mi naloge mi je bila všeč. Veselim se ponovnega ustvarjanja v programu Krita, tokrat s licenčnimi fotografijami, ki mi bodo prosto dostopne.