Izumiranje – animacija

Izdelala sem video v »stop motion« tehniki. Odločila sem se, da bom skozi svoj video prikazala pereč problem izginjanja živalskih vrst. Narisala sem 280 posameznih sličic na peki papir. Ko sem jih prekrivala, sem lahko zaradi prosojnosti papirja ustvarila gladko gibanje živali.

Za montiranje celotnega videa sem uporabila program Power Director (Timeline Mode). Za posnetke posameznih sličic pa fotoaparat Fujifilm XT-4 (objektiv XF 35mm). Vsako sličico posebej sem nato uredila v programu Lightroom.

Za prehode med med posameznimi deli sem uporabljala učinek fade.

Vsi zvoki vključno z glasbo so pridobljeni iz youtube-a in so namenjeni javni uporabi (CC0). Spodaj za boljšo predstavo prilagam še posnetek zaslona, kjer je vidno, kako v programu izgleda cel video.

Končni izdelek:

Izumiranje by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Refleksija

V tem projektu sem se naučila predvsem kako dolgotrajen je proces izdelave takega videa. Od zdaj naprej imam ogromno spoštovanja za vse animatorje, ki so risanke/risane filme izdelovali še na roko. Za moj projekt, ki je sestavljen iz 280 sličic sem zagotovo porabila okoli 30h. Ker sem izdelovala »stop motion« video, celota ni bila tako tehnično zahtevna. Srečevala sem se bolj z osebnimi problemi, kot so težave z vztrajnostjo in koncentracijo. In tudi te sem se posledično morala naučiti premagati.

Če bi imela več časa bi spremenila barvo sličic. V Photoshop-u bi risane črte spremenila v bele, ozadje pa obarvala črno. Zdi se mi, da bi to dodalo nek dramatičen učinek, ter čistejše prehode iz sličice na sličico.

Največ časa sem zagotovo posvetila risanju. Za montiranje celotnega videa sem porabila največ 1h. Najzahtevnejše je bilo res ustvarjanje vsake risbice posebej. Tudi če so premiki minimalni, je bilo potrebno vsakič na novo prerisati celo sličico.

Svoje delo ocenjujem kot še kar v redu. Morda ni najboljše in najlepše a ima kljub temu neko surovo kvaliteto, ki lepo sovpada z temo zgodbe, ki sem jo želela povedati. Izdelek je bil izjemno zahteven za izdelavo. Po mojem še nikoli v življenju nisem enemu izdelku posvetila toliko časa. Od vseh projektnih nalog je šlo največ truda prav v to. Kakovost končnega izdelka je prav tako dobra. Zagotovo, bi lahko celoto še dosti izboljšala, a bi za to potrebovala še dodatnih recimo 6-10h dela, ki pa jih trenutno nimam.

Pridobljeno znanje bom lahko uporabila tekom študija pri različnih predstavitvah in nalogah. Zdi se mi, da kakšen kratek video ali animacija lahko zelo popestri delo in doda vrednost končnemu izdelku/projektu. Na svoji poklicni poti bi prav tako lahko uporabila to znanje v razredu. Morda bi pri pouku izdelava preproste animacije poživila učni program. Prav tako se mi zdi delo animatorja izjemno zanimivo. Tu bi lahko uporabila delček pridobljenega znanja. Je ustvarjalen poklic, ki omogoča, da risbe posameznika zaživijo. Na taki poklicni poti se sama lahko vidim.

Najljubše pri projektu mi je bilo, ko sem sličice zložila skupaj in je pred menoj zaživela zgodba. Pri tem sem dobila nek občutek veselja, ki ga je težko opisati. Najmanj pa mi je bila pri srcu sama dolgotrajnost postopka. Ker sem zelo neučakana oseba se težje lotevam takih projektov, ki zahtevajo dodatno potrpežljivost.

Pri samem projektu ne bi nič spremenila. Zdi se mi odlično, da dovoljuje toliko svobode na vseh področjih izdelave. Prav to je tisto, kar naredi izdelke še bolj izvirne. Zato ne bi nič popravljala oz. omejevala.