Ta veseli dan ali kako je Bono ubil slepca

Na en lep sončen dan sem sedela na klopci na vrtu, kjer sta se, vsak po svoje, igrala dva psa, Bono in Mek. Mek je pridno grizljal leseno palico.

Je nemreč zlati prinašalec in domov ne prinaša zlata ampak drevesne veje in dobro voljo, kar je, če smo iskreni vredno več kot zlato. V glavnem, zlat je zato, ker je zlat po srcu in pameti, no tudi po dlaki, ki si jo vsake toliko namoči v blatno lužo, jaz ga moram pa potem še kakšne pol ure tuširati.

Na drugi strani pa je Bono, ki je takrat z gobčkom rinil po zemlji. V momentu je nekaj letelo po zraku, ostanem, grem pogledat kaj je to bilo. Na tleh je ležal mrtev slepec, Bono ga je ubil. Po naravi terier, lovski pes s kratkimi živci poleg tega pa ima še težave z jezo in kaj za vraga mu je naredil tisti ubogi slepec, da mu je Bono končal življenje, ne vem. Je pa res, da je bil Bono tisti dan pri frizerju (v resnici sem mu naredila samo čopek) in to za njega pomeni maščevanje.

Stanuje v drugem nadstropju hiše in najbolj ga razjezi, ko gre Mek lahko po stopnicah on pa ne more, ker ima prekratke noge. Je sealyhamski terier, včasih pasma za lov jazbecov in vider, danes pa za iztrebljanje slepcev, polžev in drugih nesrečnih mimoprišlekov.

Drugače prijeten kužek, ki se zbaše pod kovter, ko dežuje, ker dežja zares ne mara. Sedi kot osel iz Winnie The Pooh-ja in gleda malo izpod čela.

Kdaj vase potlači vse čopke, nezmožnost hoje po stopnicah ter druge vsakodnevne pripetljaje, ki mu uničijo dan in se mu pač odpelje. In tisti dan je svojo potlačeno agresijo spravil na slepca.

Digitalna tehnologija v mojem življenju: Tehnologija me spremlja že od malih nog, saj je mati po poklicu grafična oblikovalka, oče pa tiskar. Potem sem se še sama odločila za smer grafičnega oblikovanja. Navajena sem uporabljati Adobe programe (InDesign, Illustrator in Photoshop), saj jih uporabljam že od nekdaj. Microsoft programov nisem vajena sploh in sem Word prvič uporabljala na faksu, v naši hiši je tako rekoč to preklet program (malo za hec ampak tudi zares). Vem pa, da se jih bom morala naučiti, ker jih uporablja več ljudi.

Refleksija: Pri tem projektu sem se naučila uporabljati wordpress in sicer kako vnašati besedilo (naslov + tekoči tekst), kako dodati link in fotografije. Če bi imela več časa bi napisala daljšo zgodbico o Bonotu in njegovih dogodivščinah, ker je res zabaven kužek, namesto fotografij bi naredila tudi ilustracije (mogoče ideja za prihodnost). WordPress bom v prihodnosti najverjetneje uporabila za kreiranje svoje spletne strani. Za temo nisem izbrala sebe, ker težko pišem o tem kdo sem in se ne maram izpostavljati, tudi tema, ki sem si jo izbrala pri vajah v razredu se mi je zdela zabavna in sem jo želela dokočati.