Vse, kar moraš vedeti o Cedeviti

Cedevita je, po domače povedano, morda najhujša pijača, kar so jo kadarkoli izumili. Je čudna mešanica dobrega in ogabnega, prodajana v taki obliki, da je nikoli ne moreš pripraviti, brez da bi jo vsaj malo stresel mimo kozarca. Zakaj potem prevzemam njeno ime? Ker sedim v kuhinji in gledam 5 kilogramski žakelj cedevite (ne vem zakaj kdorkoli potrebuje toliko cedevite naenkrat). Poleg tega pa ji dam to, da je ‘cedevita’ zelo lepa beseda. Drugače pa ne sovražim vsega, če tudi je bil tak morda prvi vtis. Vsi letni časi so moji najljubši in če bi lahko, bi čez celo leto nosila kosmate nogavice. Če bi bila seminarska naloga, bi bilo mojih 6 ključnih besed (vem, da jih je običajno 5, ampak ne znam biti jedrnata) prazniki, božični uhani, literatura, mačke, umetnostna zgodovina in Disneyjevi filmi.

Neka katedrala na Češkem by Cedevita is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Digitalna tehnologija v mojem življenju do sedaj in kaj želim/pričakujem na poklicni poti:

Kot rezultat odraščanja v 21. stoletju me tehnologija seveda spremlja že celo življenje. Od gledanja risank na CD-jih (zdaj, ko razmišljam so bile to zelo verjetno ukradene verzije) in snemanja videov na telefonu, katerega ekran si moral potisniti navzgor, da je razkril tipkovnico. S časom so na to sledili tudi vedno boljši telefoni lasten računalnik. Te zdaj uporabljam za praktično vse- učenje, branje, gledanje filmov, pisanje, risanje ter ugotavljanje, kako naj se oblečem, če je zunaj 11 stopinj (resno vprašanje, ker še vedno ne vem). Zadnjih nekaj let se tehnologija tudi zliva z mojo amatersko poklicno potjo, v Canvi pogosto oblikujem letake za različne dogodke, v Photoshopu rišem plakate, logote ter ozadja za gledališke predstave. Na tej točki ne znam povedati, kje se vidim čez deset let, vendar bi zagotovo nekoč rada poskusila poučevati. Predstavljam si lahko, kako ustvarjam kompleksne PowerPoint predstavitve in jih naredim meni smešne, čeprav vem, da se bodo otroci nad njimi zgražali. Poleg tega sem že zdaj, ko sem nekajkrat imela umetniške delavnice z otroki, njihova dela, ki so mi bila všeč, po koncu pogosto fotografirala in si jih natisnila, da sem jih lahko obdržala. Ne vidim, zakaj tega nekoč ne bi več počela. Čeprav je mogoče vse to zelo idealiziran pogled na stvari, morda bom cele dneve imela priložnost spoznavati in sovražiti e-Asistent.

Mislim, da bi težko opredelila, kaj mi digitalna tehnologija pomeni. Že celo moje življenje je samo nekako tukaj, popolnoma je vkovana v moj vsakdan, do točke, da ju ne znam več ločiti. Zdi se mi, kot da bi dobila vprašanje, kaj mi pomenijo moje noge. Kaj pa vem, same po sebi niso moj najljubši del telesa, vendar bi bile brez njih stvari veliko težje.

Refleksija projektnega dela

Kaj sem se novega naučil/a v tem projektu? Naučila sem se označiti slike z licenco ter to, da ima to spletno mesto grozen sistem ustvarjanja odstavkov (nočem vedno novega bloka 🙁 )

Če bi imel/a več časa, bi dodal/a, spremenil/a, izboljšal/a … Mogoče bi naredila malo boljšo predstavitev in se bolj poglobila v uporabo tehnologije v prihodnosti.

Kateremu delu sem posvetil/a največ časa in zakaj? Tej refleksiji, ker sem čutila pritisk, da jo vzamem bolj resno.

Kako ocenjujem svoje delo glede na dan kriterij ocenjevanja? Zdi se mi, da sem nekako zajela bistvo, vendar morda, če sem si čisto iskreno, nisem bila dovolj strokovna.

Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/a tekom študija in na svoji poklicni poti? Verjetno mi bo najbolj prišlo prav pri tem predmetu, drugače pa je pri ukvarjanju z umetnostjo vedno dobro vedeti, kako svoje slike označiti z licenco.

Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj? Najbolj sem zagotovo uživala pri pisanju svoje ‘predstavitve’, ugotavljanje, kako delujejo licence pa mi ni bilo preveč pri srcu.

Kaj bi spremenil/-a v definiciji projektne naloge, da bi bil boljši? Morda ničesar, zdi se mi, da nekako zajame osnove obajv ter po svoje popolnoma funkcionira.