Mala predstavitev, male Ane

MALA PREDSTAVITEV

Živjo,

moje ime je Ana Marija Rauch in ne moja družina ne proizvaja sokov Rauch, čeprav glede na zaslužek to ne bi bilo tako slabo.  Sama sebe bi opisala kot dobrosrčno , zanesljivo, včasih negotovo  in na trenutke tudi  leno osebo. Med prijatelji sem znana kot »gingerka z dušo«. Rada sem v družbi dobrih ljudi ob mirni kavici, hodim na razstave, spim in predvsem ustvarjam.

Umetnost je bila v mojem življenju prisotna že od otroštva. Sama sem vedno rada ustvarjala, risala, barvala, igrala v lutkovnih predstavah, itd. Od nekdaj sem bila  pozorna na male detajle, ki jih drugi niso opazili. Tako je svet vedno zgledal  zanimivejši in poln presenečenj.  Da bom iz svojega umetniškega hobija ustvarila kariero sem bila odločena v osnovni šoli. Tako sem se vpisala na srednjo šolo za Oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Ker prihajam iz Kranja, kjer živim že celo življenje, sem bila navdušena nad Ljubljano nad vsemi » pisanimi« ljudmi, dogodki, stavbami. Tako sem se začela izobraževati v smeri umetnosti, ki me je popolnoma prevzela. Vedno sem bila ponosna na smer za katero sem se odločila. Rada ustvarjam barvne, abstraktne slike v kombinaciji s prepoznavnim in preizkušam kakšne poteze in vzorce lahko dobim iz različnih orodij  in tehnik. Odločila sem se za smer Likovne pedagogike, ki me je popolnoma navdušila. Sama sem bila vedno preveč pozorna le na eno smer umetniškega gibanja (ilustracijo) in sem zato spregledala druge. Navdušena sem nad preizkušanjem in učenjem vseh smeri likovnega ustvarjanja tako nad grafiko, kot nad kiparstvom, slikarstvom. V Kranju nimam veliko prijateljev, ki bi jih zanimala umetnost in je zato debata o umetnosti vedno nekako odpadla. Zdaj sem obkrožena z ljudmi s katerimi se ne da le pogovarjati o tem, temveč lahko popolnoma dopolnijo moje misli in mnenja. Kar je super.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
IKT in jaz

Moj oče se ukvarja z računalništvom zato so bili računalnik in različni mediji prisotni že od nekdaj, a se enostavno nisem zanimala zanje. V svet medijev sem se podala v osnovni šoli, bolj iz razloga ker nisem hotela izstopati, saj so vsi že imeli telefone,  poznali različne programe in bili prijavljeni v različna socialna omrežja. Kljub temu pa me niso čisto prevzeli. Svoj prvi telefon sem dobila pri 14 letih, ko sem sama hodila v glasbeno šolo in risarski krožek, ter se je staršem zdelo da bi morala imeti pri sebi napravico s katero jih lahko pokličem. Dalj od klicev, pošiljanja sporočil, pa se takrat niti nisem spuščala.

V srednji šoli sem se pobližje spoznala z vsemi funkcijami računalnika. Naučili smo se pravilnega pisanja seminarskih nalog uporabe Worda, Excela, programa Rihno 3D in drugih programov. Uspelo nam je bilo narediti tudi svojo računalniško igrico. Vse to je potekalo skozi učni načrt in stalno nadzorovanje in pomoči profesorja. Kar bi se sedaj rada naučila je uporabljati vse te lastnosti in spoznati še več oblikovalskih programov kot so Photoshop, Ilustrator in morda tudi kakšnih animacijskih, filmskih programov.

REFLEKSIJA

Ko sem ugotovila da imamo letos na urniku tudi informatiko na začetku nisem bila ravno navdušena. A ko nam je profesorica pri prvi uri razložila da se bomo posvečali delu, ki temelji na našem področju ( Likovno ustvarjanje,  pa komaj čakam da se naučim čim več teh sposobnosti.

Pri tej nalogi sem se naučila uporabe WordPress,  pravilnega objavljanja na spletu, uporabe značk, kako se v besedilo vstavi link povezava.Najtežje mi je bilo pisati o sebi. Vsakič ko dobim tako nalogo, nevem kaj bi povedala, a se tako vsaj posvetim sama sebi, ter si dejansko postavim vprašanje kdo sploh sem?