Refleksija: Rastrska grafika, Eva Sik: NakEd
V tem projektu sem se naučila mnogo novih stvari- predvsem zato, ker sem na področju digitalne umetnosti začetnik- tablico sem si kupila šele pred mesecem dni. Še preden smo na faksu pričeli s Krito, sem v njej že poskusila ustvarjati, vendar je bil preskok med tradicionalno umetnostjo in digitalno umetnostjo tako velik, da sem začela iskati druge, bolj začetniške programe za ustvarjanje (Fire Alpaca). Ta projektna naloga pa mi je dala izziv, da se spopadem z neznanim terenom ter sama raziskujem program, ki mi je odprl možnosti za ustvarjanje, saj sem odkrila mnogo novih čopičev, orodij in načinov ustvarjanja, da mi bo v prihodnje vse to precej olajšalo delo z digitalno tablico.
Če bi imela več časa, bi vsekakor narisala še Adama poleg Eve, in se bolj posvetila skritim funkcijam v Kriti (tokrat sem namreč izbrala taktiko ‘slepa miš’, pri kateri se najbolje naučim nečesa, če raziskujem nekaj brez pomoči). Po pravici povedano, nisem vedela da jih je toliko, zato bi to kompleksnost rada dodobra raziskala do mojih naslednjih digitalnih artističnih izrazov. S sliko sem izredno zadovoljna, saj je bilo vse druga, kar sem narisala z roko na grafično tablico ne glede na program precej krompirjasto in nenatančno. Krita mi je dala krila, da sem nekako stopila iz okvirjev tega ‘Kako bi moralo zgledati’ in kako si želim da zgleda.
Največ časa sem posvetila pisanju besedila ob grafiki, predvsem zato ker po navadi ne dokumentiram svojih odločitev v umetniškem delu. To je bila odlična vaja zame, da se veliko bolj zavedam koliko različnih orodij uporabljam in zakaj- vsakršno vprašanje me potem spravi v notranje razmišljanje o delu in kako bi ga lahko še izboljšala med tem, ko delo ustvarjam.
Pridobljeno znanje bom lahko uporabljala pri nadaljnjih nalogah iz digitalne umetnosti (oblikovanje projektov – posterji, pri digitalni zgodbi, pri raznih natečajih, pri idejnih zasnovah za umetnine itd.). na svoji poklicni poti bi pridobljeno znanje predvsem prenesla naprej, na učence in ga uporabila za oblikovanje različnih publikacij v šolske namene, ali pa soustvarjala s svojimi učenci na tem področju.
Poleg ustvarjanja samega, mi je bilo najbolj všeč, da sem sama raziskovala Krito in se imela možnost uriti v digitalni umetnosti z digitalnim peresom. Najmanj mi je bilo všeč, da včasih pero, čopič ni naredil tistega, kar sem hotela, da naredi. Ali pa je Krita zamrznila in se je čas med mojimi potezami in potezami čopičev zakasnil. Občasni problemi s kalibracijo.
Pri projektu nebi spremenila ničesar, bi pa predlagala, da bi vsak študent ustvaril lastno grafiko, kar v kriti (ne najprej na papirju in nato v kriti. Zdi se mi da je to super izkušnja in odpira veliko možnosti za raziskovanje posameznika in mnogih poskusov. Posledično bi se študentje bolje izurili v vztrajnosti in hkrati sobivanju in ustvarjanju v digitalnem svetu).