Rastrska grafika: LOKVANJ

Naloge sem se lotila tako, da sem poiskala fotografija na Pixabayu , ki mi je bila všeč, saj so tam objavljene fotografije, ki imajo najmanj stogo zaščito CC Commons. Izbrala sem si lokvanj, ker me spominja na prijetne tople nedelske popoldneve ob ribniku. Fotografija je primerna za pomoč pri izdelavi rastrske grafike, ker ima veliko barv, ozadje je zamegljeno, kar je enostavno narediti v programu Krita. Tudi sence in osvetljene dele je lahko v rastrski grafiki narediti natančno (ne samo neke ploskve, kot pri vektorski). Fotografijo sem prenesla na računalnik v velikosti 1940×1307 v JPG obliki.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

Nato sem odprla program Krita in nastavila canvas na željeno velikost in ločljivost končnega izdelka.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

V Main menu izbrala funkcijo vstavljanja JPG dokumenta v program. Začela sem z ustavrjanjem. Sprva sem kliknila na nov Layer v Dockerju in ga poimenovala lokvanj, prvi layer, na katerem je fotografija, pa sem preimenovala v fotka.  Layer fotka sem zaklenila, kar pomeni, da po njem nisem mogla risat – nisem se mogla zmotiti in po nesreči risati direktno na fotografijo.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

 Naslednje orodje pa je bil Bezier Curve iz Toolboxa, z njim sem obrobila del lokvanja. To orodje mi je omogočilo barvanje le znotraj označenega polja.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Nato sem izbrala Color Selector , prav tako iz Toolboxa in na ta način dobila isto bravo, kot je na fotografiji.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Ko sem imela barvo, sem izbrala še čopič iz Toolbara z imenom Pixel Airbrush in pobarvala željeni del. Ker je lokvanj različnih barv, sem menjavala zadnji dve našteti orodji.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Ko sem željeni del imela pobarvan, sem ga z orodjem Filter Airbrush iz Toolbara še “zablendala”, da je dobil podobo pobarvanega lokvanja.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Napredek je izgledal takole:

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Vmes sem imela nekaj težav, ko sem pobarvala neželjeni del. To sem rešila z orodjem Radirka, ki se nahaja v Toolbaru.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

V zaporedju Bezier Curve, Color selector, Pixel Airbrush in Filter Airbrush sem dokončala lokvanj.  In nato layer zaklenila.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Malo kasneje, sem se na lokvanj vrnila in dodala še nekaj detajlov. Iz Toolbara sem med čopiči izbrala Dry Textured  Creaseds, ga nastavila tako, da je bil malo transparenten in poudarila svetlobo, ki pada na lokvanj.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Ko je bil popolnoma dokončan, sem layer zaklenila in dodala novega po imenu ozadje, saj je bil to naslednji del, ki sem ga začela spreminjati iz fotografije v digitalno umetnost. Uporabljala sem orodja Color Selector in Pixel Airbrush ter na koncu še Filter Airbrush. Kasneje, ko sem zgornjo polovico ozadja dokončala, sem layer ozadje prmaknila pod layer lokvanj  to je pomenilo, da lokvanj ni bil več “popackan”.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

 Ko sem na isti način, kot sem napiala zgoraj, dokončala še spodnjo polovico ozadja, sem dodala še detajle na vodi. Iz Toolbara sem pri čopičih izbrala Dry Bristles in dodala odseve svetlobe na lokvanju, ki se odseva v vodi.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Tako je izgledalo, ko sem končala s tem orodjem:

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Za konec sem dodala s čopičema Basic-5 Size Opacity  in  Shapes Spikes, izbranima iz Toolbara, še nekaj detajlov.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Slika je dokončana. Morala sem jo le še izvoziti v obliki željenega dokumenta. V Main menu sem kliknila File in izbrala Export. Izbrala sem PNG dokument, ker ni več fotografija in ne vsebuje več toliko barv ter s tem datoteka ni več tako velika.

 

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Končni izdelek:

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

REFLEKSIJA

Prvič sem slišala za program Krita. Nisem vedela, da obstajajo zastonj tako podobni programi Adobovemu Ilustratorju. Projektna naloga mi je bila zelo všeč, ker sem se naučila kaj pomeni layer, kaj naredi filter, koliko različnih toolov obstaja, da se da program nadgrajebati z orodji …

Če bi imela več časa, bi posnela filmček. S tem bi se naučila delati videe in najbrž bi bilo bolj zabavno, kot pa je obrezovanje posnetkov zaslona in razmišljanje, katero orodje si izbral za katerim. Filmča bi se lotila tako, da bi odprla YouTube, si pogledala nekaj videov in se nato lotila dela z programom, ki bi bil najbolj preprost a bi vseeno vseboval dovolj funkcij, da bi končni izdelek izgledal estetsko.

Največ časa sem posvetila samemo risanju čez sliko. Celotno sliko sem delala na podoben način, z orodji v podobnem zaporedju, kar je bilo na čase dolgočasno in je zato trajalo najdlje. Vseeno pa je šlo vedno hitreje, ker sem se naučila hitro prepoznati dominantno barvo in jo uporabiti na pravih mestih. Kasneje sem začela upoabljati še nastavitve transparentnosti in filter je bil vedno manj potreben.

Znanje bi lahko delila z učenci. Če bom zaposlena na osnovnii ali srednji šoli, lahko tretjo tiado in dijake peljem v računalnico. Ker je program zastonj, ne bi bil problem, da ga nebi imeli. Sprav bi imela uvodno predavanje na zelo podoben način in s podobnim PowerPointom, kot smo ga bili delžni mi. Nato pa bi vsak poskušal nariasti nekaj kar mu je všeč ali pa bi, tako kot ja, delali sliko čez fotografijo.

Znanje Krite mi bo prišlo prav, če bom samostojni umetnik, saj bi lahko oblikovala plakate, letake … Če bom zaposlena v podjetju, ki je grafično naravnano in ima Adobove programe se bom lahko hitro privadila nanje.

Tekom študija pa pridobljeno znanje lahko uporabim za lepo oblikovane PowerPointe, saj lahko narišem svoja ozadja za prosojnice.

Pri projektu mi je bil najbolj všeč predavanje, ker smo sproti vse zvadili in kasneje doma nisem imela težav. Zelo mi je všeč, da se učimo stvari, ki nam dejansko lahko koristijo v življenju. Najmanj pa mi je bilo všeč pisanje refleksije, ker porbim za to veliko časa.

Projekt mi je bil zelo všeč in nimam idej, ki bi ga še izboljšale.