Za svoj motiv pri nalogi sem si izbrala sadje. Za jabolko sem se odločila, ker ima veliko podrobnosti, pik, lis. Menim, da bom strukturo jabolka najbolje posnemala prav s programom Krita, saj omogoča natančno risanje, senčenje, veliko izbiro orodja in efektov. Fotografija jabolka se mi ne zdi tako zelo primerna za vektorsko grafiko kot rastrsko, ker na njej izstopa le jabolko, ki je zanimivo zaradi odtenkov, mešanja barv, senc. Menim, da se to najlažje stimulira z natančnimi potezami in ne z uporabo lis (kot pri vektorski grafiki). Med brskanjem fotografij na pixabayu mi je najprej v oči padlo živo rumeno-oranžno jabolko. Naloge najprej nisem jemala kot nekaj zelo zahtevnega, a sem po prvih korakih ugotovila, da je pred mano kar nekaj ur dela. Fotografijo sem prenesla na računalnik v velikosti 1280×780 v JPG obliki.
Nalogo sem v celoti ustvarila v slikarskem programu Kriti.
Najprej sem izbrala željen format kanvasa in ga razdelila na več plasti.
Prvo plast sem zaklenila, saj je bila na njej fotografija jabolka, ki mi je služila kot pomoč pri ustvarjanju slike. S povečevanjem, oziroma zmanjševanjem intenzitete same plasti sem si pomagala pri prenašanju barve in oblikovanju jabolka. Čeprav sem ustvarila še več plasti, sem v resnici uporabila samo dve- prvotno plast s fotografijo in plast na kateri sem risala. Da bi jabolko na risbi bilo čim bolj podobno tistemu na fotografiji, sem si pomagala s ‘Color Selector Tool’ iz orodjarne – to orodje neki površini zajame določen barvni odtenek, da lahko potem z istim rišemo tudi sami. Jabolko sem nato približno orisala in začela barvati s prvotnimi barvami.
Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
Za samo barvanje sem si izbrala čopič, barve pa sem kasneje prilagajala svojemu okusu. Pester nabor barv se nahaja v desnem zgornjem kotu, v barvni paleti. Najbolj me je navdušilo to, da lahko barvi izbiraš kvaliteto in nasičenost, vplivaš pa lahko tudi na velikost čopiča in prekrivnost barve. Čopič, ki sem ga uporabila se imenuje “Large-smooth”, z njim sem dosegla mehke in zabrisane linije. Uporabila sem ga tudi zaradi sledov, ki jih pusti v obliki pack.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
Ko sem jabolki dodala osnovne barve za podlago, sem se lotila podrobnosti. Ustvarjala sem pike in črte, ta to pa sem uporabila “Basic-2-opacity” čopič. Za različne učinke črt in pik sem spreminjala prekrivnost in velikost čopiča. Svetle črte sem uporabljala bolj pri sredini jabolka, pri koncu pa sem ga gostila- s tem sem dobila učinek 3D. Da prehodi med črtami niso bili tako intenzivni, sem uporabila isti čopič, prekrivnost sem zmanjšala, velikost pa povečala. Večinoma sem črte zabrisovala z rumenim ali oranžnim odtenkom barve.
Da bi jabolku dodala videz rjavih madežev sem uporabila orodje”Teksture-large-splat” in mu zmanjšala prekrivnost na 45%.
Jabolko sem v večini končala in ker sem pri barvanju le tega marsikdaj šla v ozadje, sem se odločila, da ga v celoti pobarvam črno kar na istem layerju, oziroma plasti. Tako sem lažje nadaljevala s podrobnostmi kot sta risanje odseva in risanje peclja. Pri obeh sem si pomagala tako, da sem prvotno plast, na kateri je fotografija, nastavila na 100% prekrivnost, plast na kateri sem ustvarjala jabolko pa zmanjšala na 5%. Tako sem samo obrisala linije odseva in peclja, da sem ju lažje narisala na svojem izdelku. Ko sem bila zadovoljna kako sem ju obrisala, sem prekrivnost druge plasti znova nastavila na 100% in nadaljevala z barvanjem. Pri tem sem uporabila “Basic-2-opacity” čopič, ki mi je omogočal močne in čiste linije. Pri risanju odseva sem morala zmanjšati prekrivnost, ponekod sem uporabila tudi črno barvo za bolj definiran obris.
Ko sem bila zadovoljna z izdelkom, sem svoje delo shranila kot datoteko JPEG. V levem kotu zgoraj sem izbrala opcijo “Datoteka”, nato pa “Shrani kot”. Nato sem izbrala ime in vrsto datoteke.
Končni izdelek, ko sem pobarvala vso ozadje:
Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
Postopek shranjevanja:
REFLEKSIJA
Odkrito? Te naloge me je bilo grooozno strah, zato sem odlašala skoraj do zadnjega trenutka. Nisem tip človeka, ki bi bil spreten pri tehnologiji, čeprav si tega res želim. Ko sem se končno opogumila in začela, sem po 5 min naletela na oviro(slike mi ni naložilo na plast), za tem obupala in po 5 urah spet začela bitko s Krito. Verjetno gre zasluga za to, da sem se res trudila prijateljici, ki me že ves teden vzpodbuja in mi pošilja slike, ki jih ostali ljudje ustvarjajo s pomočjo tega programa. Šele zdaj, ko sem se res “vrgla noter” ugotavljam kako zabavno je lahko, sploh če rišeš malo po svoje. Verjetno me je najbolj fasciniralo to, da lahko prikažem svetlobo, ki žari. To je nekaj, česar se pri slikanju in risanju na papir nikoli nisem naučila, nikoli niti nisem razumela kako je umetnikom(predvsem v baroku- verjetno zato tudi obožujem to obdobje) uspelo ustvariti chiaroscuro. Moje slike nikoli niso žarele, nisem znala prikazati svetlobe, njenih odsevov. Ko sem pri izbiri fotografije opazila jabolko, ki žari, sem takoj v glavi pobrskala za slikami, ki mi jih je prijateljica poslala in si rekla, da je moj glavni cilj prikazati svetlobo tako lepo kot jo doživljam. Pri tem projektu sem se naučila kako na računalniku čimbolj posnemati naravo. Ker vem, da nisem edina s podobnimi problemi, bi mi osvojeno znanje prišlo še kako prav v bodoči službi. Nekatere efekte malokdo dobro upodobi s slikarskimi pripomočki- če bi znali dobro izkoristiti pripomočke v Kriti, pa bi verjetno marsikoga pritegnila k ustvarjanju in to se mi zdi glavni pogoj za dobro poučevanje.
Najprej sem kolebala ali bi si izbrala fotografijo in s pomočjo le te narisala svoj izdelek, ali pa bi vse risala kar “iz glave”. Odločila sem se za prvo opcijo, verjetno ravno zaradi tega, ker mi je predstavljala velik izziv- prikazati nekaj resničnega s programom, v katerem se ne znajdem. Odločitev je bila več kot dobra, saj sem nekatere stvari morala narediti, pa bi se jim drugače izognila. In ker sem po naravi oseba, ki išče bližnjice, sem tokrat ponosna nase, da sem se odločila izbrati drugo pot. Menim, da sem se veliko naučila, morda več kot bi se v šoli, saj sem bila primorana iskati orodja, ki mi odgovarjajo. Res je, da bo zaradi tega verjetno trpel moj lepotni spanec, ampak vem, da sem se toliko “spoprijateljila” s Kripto, da to ni zadnjič, ko jo uporabljam. Največ težav mi je delal predvsem začetek, ker je bilo vse tuje in me je bilo strah, da bo kak klik napačen, da bom kaj pokvarila,… Program mi je bil všeč, saj sem se naučila uporabe različnih orodij, plastenja slike in pomena le tega..
Drugi problem mi je predstavljal konec- zaradi ogromne izbire barv in orodij nisem vedela kdaj naj končam, oz. nisem dosegla tistega občutka, da je dovolj dobro, da lahko odneham. Kljub začetnemu odporu sem ponosna, da sem ustvarila nekaj o čemer z veseljem povem, da je nastalo izpod mojih rok(oz. miške).
Pri projektu mi je bilo najbolj všeč to, da smo se pri pouku že seznanili s Krito, a smo naloge dokončali doma, pri njem ne bi ničesar spremenila. Sama se rada dobro posvetim nalogi, odkrivam kaj ponuja. Morda bi manj časa porabila, če bi manj eksperimentirala, a se mi zdi to, da sem se spoznala s pripomočki, dobra popotnica za ustvarjanje v nadaljnjem.
(Skupno 114 obiskov, današnjih obiskov 1)