Prvi šolski dan- digitalna zgodba
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License.
Že z samega začetka sem imel zamisel za digitalno zgodbo, v kateri bi uporabil zeleno tablo in različne barvne krede, da bi z stiliziranimi figurami različnih barv predstavil zgodbo kako se mladi fant poskuša spoprijateljiti z sošolci, ki imajo vsi drugačne osebnosti, kar naj bi predstavljale različne barve. Z barvami naj bi tudi predstavljal kontraste in harmonije, ki bi se tudi navezovale na osebnosti likov. Pri izvajanju snemanja pa bi uporabil fotografije posameznih slik in jih kombiniral z posnetki moje roke kako posamezne like pobarva, da bi popestril potek zgodbe.
Prva težava ob katero sem trčil je bila to, da sem odkril, da ima moja kamera defektni gumb, ki mi onemogoča uporabo video kamere in prilagoditve svetlosti kamere, kar je takoj izničilo uporabo posnetkov moje roke in mi je hkrati otežilo slikanje, fotografiranje in snemanje s kamero na mojem telefonu pa je postavljalo lastne težave, za katere nisem mogel odkriti primernih rešitev. Nato sem trčil ob problem, da ob časih, ki sem jih imel na voljo za snemanje nisem našel učilnice z zeleno tablo, ki bi bila dovolj dolgo prosta, da bi lahko posnel vse potrebne slike in posnetke. Nato sem prišel do spoznanja, da v stanovanju v katerem bivam visijo na steni majhne črne table, ki bi jih lahko uporabil za snemanje. Nato sem poskusil sestaviti digitalno zgodbo iz posameznih slik, narisanih s kredo na majhno črno tablo.
pripomočki za digitalno zgodbo
Pri tem sem ugotovil, da slike na tako majhnem formatu ne izgledajo dovolj dobro, da bi jih lahko uporabil, kvaliteta kamere pa je celotni videz še poslabšala. Ob tem sem trčil ob dilemo, če bi bilo bolje celotni projekt ponovno ustvariti na računalniku in pri tem žrtvovati umetniško noto ali pa uporabiti že ustvarjeno vsebino in s tem žrtvovati estetsko lepoto projekta.
slika iz prvotnega projekta
Odločil sem se, da bi bilo najpametneje celoten projekt na računalniku na novo ustvariti in sem tako vsako posamezno sliko narisal s programom Krita. Pri oblikovanju glavnega lika sem izhajal iz kvadrata, nad katerega sem postavil krog. Nato sem iz kvadrata narisal noge in trup tako, da je bila širina trupa in obeh nog enaka kot širina glave, dolžina nog pa je enaka dolžini trupa.
1. korak- osnovna figura
Za nadaljno oblikovanje sem z okvirom izbral figuro in ga kopiral za uporabo kot predlogo za kasnejše figure. Nato sem polje za majico zapolnil z rdečo ploskvijo in ustvaril plast pod plastjo z figuro in jo pobarval z isto barvo kot ozadje na plasti z figuro, tako da sem lahko izbral figuro z okvirjem in jo premikal po formatu za potrebe zgodbe. Figuro sem najprej prestavil na levo stran in pri tem ustvaril dve vmesni sliki za animacijo in nato te dve sliki prezrcalil na drugo stran, da sem ustvaril isti učinek za desno stran. Te slike sem uporabil kot podloge za vse slike, ki sem jih uporabil za posamezne scene v digitalni zgodbi. Posamezne scene sem ustvaril tako, da sem izbral sliko na kateri je bil glavni lik ali na levi ali pa na desni strani, prilepil prej izbrano prazno figuro, jo zapolnil z potrebno barvo in nato dodajal pogovorne mehurčke, oblačke za notranje monologe ter ponekod izraze na obrazih. Za ženske figure sem moral prvotno figuro preoblikovati predenj sem jih lahko uporabil za zgodbo. V digitalni zgodbi sem uspel uporabiti le tiste barvne kontraste, ki sem jih lahko navezal na osebnosti posameznih likov in sicer komplementarni kontrast, kontrast barvne kvalitete, dva primera svetlo-temnega kontrasta in dva primera toplo-hladnega kontrasta v tem zaporedju.
2. korak- dodajanje likov
Na koncu sem glavni lik in oba lika poleg njega pomanjšal in dodal kopije likov iz prejšnjih slik, da so na koncu vse figure stale skupaj na formatu. Ko sem končal z posameznimi slikami sem pričel vseh 112 slik v pravilnem zaporedju vstavljati v aplikacijo Movie Maker.
3. korak- vstavljanje v Movie Maker
Nato sem prilagajal trajanje posameznih slik, saj program avtomatično nastavlja trajanje na 7 sekund. Za prehodne slike sem nastavil polovico sekunde, za slike, ki so bile del scene pa sem nastavljal dolžino cele sekunde. Animiranih prehodov med slikami mi ni bilo potrebno vstavljati, saj je trajanje posameznih slik bilo tako kratko, da je potek videa bil bolj tekoč brez animacije. Edina izjema pri tem je animacija takoj pred naslovom zgodbe. Ko sem prišel do te točke oblikovanja digitalne zgodbe se še nisem odločil za imena posameznih karakterjev, tako da sem na spletu poiskal seznam najpogostejših slovenskih imen in sem med njimi izbral imena, ki so bila najbolj primerna za otroke. Ko sem izbral imena sem napisal podnapise, ki so opisali tako notranji monolog kot zunanji dialog in splošno dogajanje v sceni. Potem sem glede na dolžino podnapisov prilagodil trajanje posameznih slik, tako da imajo gledalci dovolj časa, da jih preberejo. V povprečju je to bilo med 2 in 2,5 sekundami. Na koncu sem še vstavil glasbo, ki sem si jo za zgodbo izbral. Za ta namen sem si izbral eno Mozartovih sonat, ki sem jih našel na youtubu in ni bila avtorsko zaščitena. Konec te skladbe sem potem odrezal in ga prilepil na primerno mesto na koncu digitalne zgodbe, da bi bil zaključek zgodbe tudi zaključek skladbe. Po nekaterih manjših popravkih sem shranil digitalno zgodbo v obliki, ki mi jo je program predlagal kot najprimernejšo in to je sicer B.S. player mp4 datoteka.
4. korak-konec projekta
Čisto na koncu sem še oblikoval snemalno knjigo, v kateri sem natančneje obrazložil posamezne scene in natanko katere kontraste sem upodobil z vsakim likom v zgodbi in kaj to znotraj zgodbe simbolizira.
(Skupno 118 obiskov, današnjih obiskov 1)