Andraž Guzaj: Kratko besedilo o meni in računalnikih

Fotografija Hrastnika

MOJA OKRAJŠANA AVTOBIOGRAFIJA

Jaz sem Andraž, obiskoval sem osnovno šolo v Hrastniku, kjer me je učiteljica navdušila za umetnost in še bolj za likovno vzgojo. Tako sem se že v osnovni šoli odločil, da si želim poučevati likovno umetnost na osnovnih šolah, saj z vlivanjem umetniškega duha otrokom zagotavljamo ohranjanje vrednot umetnostnega ustvarjanja v naši kulturi, ki bi sicer čez čas morda izumrle. Poleg tega načela me tudi veseli samo delo z otroki, kar sem tudi izkusil, ko sem za Rdeči križ izvajal umetniške delavnice za otroke. Občudujem poklic učitelja tudi zaradi relativne umirjenosti in stabilnosti, saj lahko učitelji delajo na isti šoli tudi več desetletij, kar je v današnjih časih kratkotrajnih služb zelo zaželjeno in redko. Ta misel inspiriranja mladine, poklicne stabilnosti in prenašanja ljubezni do umetnosti na naslednje generacije me je tako prepričala, da sem se po končani osnovni šoli vpisal na umetniško gimnazijo v Celju in po končani gimnaziji na Pedagoško fakulteto v Ljubljani.

Pod tem odstavkom je fotografija mojega izdelka iz tretjega letnika umetniške gimnazije, ki naj bi predstavljal mene, mojo osebnost in okolico v kateri živim v obliki drevesa oziroma kako jaz doživljam sebe, svojo osebnost in svoje okolje in je ena izmed mnogih mojih izdelkov iz mojih srednješolskih let, ki sem jih objavil na moji pinterest strani saj zelo rad delim svoja umetniška dela. Šele ko sem končal risbo, sem ugotovil, da sem nevede upodobil sebe kot osamljeno drevo sredi prazne, suhe ravnine in kako to simbolizira mojo osamljenost ter željo po družbi. V določenem smislu kot drevo stojim sam sredi puščave in kot očesa na deblu drevesa zrem v prazno, nemo opazujem dogajanje okoli sebe in stegujem veje v zrak, ki ne nosijo listja a samo predmete s katerimi sem se obdal, da zapolnim to praznino na samotnem otoku sredi ničesar.

risba drevesa

IKT V MOJEM ŽIVLJENJU

Pričel sem razmeroma pozno z uporabo računalnika v primerjavi z drugimi člani moje generacije, saj sem do prvih šolskih ur, v računalniški učilnici naše osnovne šole, uporabljal zaslone samo za gledanje televizije in nič drugega in še proti koncu osnovne šole sem računalnike uporabljal le za najnujnejše zadeve in jim nisem pripisoval večje pomembnosti, kar sem takoj po pričetku srednje šole pričel obžalovati, saj sem tehnološko zaostal za sošolci in sem se moral dvakrat toliko truditi, da sem dosegel enake rezultate kot tisti, ki so odraščali z računalniki in pametnimi telefoni. S časom sem se privadil na uporabo spleta in računalniških programov, kot na primer microsoft office word in power point in celo movie maker, a še vedno občutim nelagodje kadar je moja ocena odvisna od znanja uporabe računalnika in upam, da bom proti koncu moje izobrazbe na fakulteti vsaj dovolj sposoben pri uporabi moderne tehnologije, da bo moje znanje na tem področju sprejemljivo po današnjih standardih. Uporaba tehnologije se je skozi čas močno spremenila, še najbolj pa v prelomu 20. v 21. stoletje, ki je prinesel razvoj kot ga svet do takrat še ni videl in se še nadaljuje do današnjega dne. Internet je gospodarska, informacijska in komunikacijska mreža, ki še ne obstaja dolgo časa, a si človek sveta brez njega že ne more več zamisliti. Razvoj tega digitalnega sveta, ki povezuje vse dele sveta in omogoča prosti pretok znanja in podatkov iz vseh možnih virov (čeprav to značilnost nekateri ljudje zlorabjajo za širjenje laži). Pri likovni pedagogiki so digitalni mediji še bolj pomembni, saj je likovna umetnost zelo vizualno področje in so ljudje, ki se za to področje zanimajo tudi bolj vizualni ljudje. To pomeni, da se za predstavitev in razpravljanje o umetnosti mora uporabljati vizualni medij, kot so slike, videoposnetki, diapozitivi ter druga digitalna orodja.  Po mojem mnenju je pomembno, da se vsak, ki si je poklic pedagoga zastavil za cilj, zaveda, da bodo vsi učitelji in profesorji morali v prihodnjih letih preizkušati nove načine, kako na inovativni način predstaviti snov, ki jo poučujejo, da bo zanimiva za mladino naslednjih generacij in jaz upam, da bom lahko sam uporabil moderno tehnologijo, da bom lahko uporabil znanje, ki ga bom pri tem predmetu pridobil, da bom šolske ure za učence kar se da zanimivo oblikoval in v njih obudil zanimanje za umetnost.

REFLEKSIJA

Kot prej omenjeno, mi je precej neprijetno pri duši kadar je moja ocena pri enem predmetu odvisna od znanja uporabe digitalnih orodij in zato nisem bil ravno navdušen nad mislijo, da je pri tem predmetu vse odvisno od uporabe računalnika, a razumem, da živimo v svetu v katerem je poznavalstvo računalniških programov in tehnik za oblikovanje digitalnih medijev prav tako cenjena lastnost pri uslužbencu kot tradicionalne vrednote kot lojalnost in marljivost in ne more nihče več preživeti brez vsaj osnovnega znanja na področju digitalnega oblikovanja. V tem smislu imam občutek, da bom lahko vse od tega kar se učimo pri tem predmetu uporabil kasneje pri poučevanju in se zavedam, da je to kar pri tem predmetu delamo izredno pomembno za kasnejši uspeh v kateremkoli poklicu, ne samo pri pedagogiki.

Pri prvih seminarjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju smo zelo zgodaj izvedeli, da bo glavni del naše ocene odvisen od oblikovanja digitalne zgodbe, torej novejša oblika medijev. Po mojem mnenju je to izredno dobra zamisel, saj je to najpopularnejši medij za današnje mladostnike in je za pedagoge neizmerno pomembno, da razumemo kaj pritegne pozornost učencev in kako jim lahko snov, ki jo poučujemo prikažemo na privlačen in zanimiv način. Za mene je to bil najbolj prijeten del dosedanjih predavanj in kliničnih vaj, saj je to odličen način, da mi, študentje, ki smo bolj likovno nadarjeni, pokažemo svoj talent in smisel za oblikovnaje zgodb in splošno znanje iz oblikovanja, ter občutka za estetiko. Kmalu po tem smo pri kliničnih vajah prvič obiskali splet.arnes in se seznanili s spletnimi stranmi na katerih lahko najdemo slike, ki jih lahko uporabimo brez tveganja, da bi z uporabo slik povzročili  avtorju slik škodo in s tem hkrati ogrožali sebe, ter kako lahko sami pridobimo zaščito avtorskih pravic za naše lastne izdelke in fotografije.  Na kasnejši klinični vaji smo tudi napisali prve objave na arnesu ter se seznanili s tem kako jih urejamo, jim dodajamo slike ter avtorske pravice in opise ter jim določamo kategorije in oznake.

 

 

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...