Digitalna zgodba – Krog

Zgodba sledi dekletu, ki se nekam odpravlja na pot. Ko jo prvič srečamo, izgleda zaskrbljeno, skoraj žalostno. Zazre se v svoj lonček čaja in takrat se nam pojavi prvi vpogled v njeno notranjost. Preprosta figura predstavlja deklico, krog na njenih prsih pa njeno notranje, duševno stanje. Za trenutek vidimo to stanje kot krog, ampak hitro se začne krčiti in zvijati. Oblika kroga nas spremlja skozi celotno zgodbo, najpogosteje kot ura. Ko deklica pogleda na uro in opazi, da je čas, da se odpravi, se razveseli. V torbo naloži vse kar rabi in se odpravi na avtobusno postajo. Ko opazi, da avtobus zamuja, jo zgrabi panika. Preko krogov njenih oči znova vidimo njeno notranje stanje, ki je tokrat veliko bolj divje in nemirno. Občutek panike se stopnjuje z zvokom avtomobilov, ki postajajo vedno glasnejši. Po dolgem čakanju avtobus končno prispe in deklica vstopi. Med vožnjo jo še vedno skrbi, znova slišimo zvok ure, ki jo opominja, da ji  zmanjkuje časa. Ko izstopi iz avtobusa, vidimo, kam se je odpravljala; na železniško postajo. Ima le še nekaj minut pred odhodom vlaka in znova jo prešine strah, da bo po vsem tem hitenju vseeno zamudila. Tokrat vstopimo v njeno notranjost preko krogov na tabli odhodov. Panika jo razjeda, vso energijo vlaga v to, da pride pravočasno na vlak, zvok vlakov in teka se tako stopnjujeta, da je skoraj neznosno. Zadnji trenutek pride na vlak. Do te točke se je vse stopnjevalo, gibanje je bilo vedno hitrejše, zvoki vedno glasnejši. Zdaj pa se vrata zaprejo in v trenutku je vse bolj mirno. Sliši se le zvok vlaka, kako enakomerno vozi po tračnicah. Ko  deklica izstopi iz vlaka, jo čaka druga oseba. Ni več slišati hrupa, samo še petje ptičev. Deklica je prispela na cilj. Osebi se objameta in še zadnjič vidimo notranje stanje deklice. Vozel na njenih prsih se v celoti razvozla in vidimo popoln krog. Končno je mirna.

Postopek dela

Tema zgodbe je bila določena kot oblika. To sem interpretirala tako, da sem notranje dogajanje glavnega lika – deklice – predstavila skozi oblike. Obliko kroga sem določila kot obliko veselja, miru, dobrega razpoloženja. Bolj kot so oblike zapletene ali ostre, bolj odražajo strah, paniko, nelagodje. Vse čustveno dogajanje, kar je pravzaprav gonilna sila zgodbe, sem prikazala skozi obrazno mimiko, notranje doživljanj in zvočne efekte. Za oranžno barvo linij sem se odločila zato, ker se mi je zdel kontrast črne in bele premočen.

Povezava na zgodboris.

Digitalno zgodbo sem izvedla v obliki animacije sestavljene iz več posameznih rastrskih risb, ki sem jih narisala v aplikaciji Procreate na iPadu. Z animacijo imam izkušnje, ampak predvsem s stop motion. To je bilo prvič, da sem naredila animacijo na ta način in v tem obsegu. Filmček sem začela risati že oktobra, zaključila pa šele februarja. Proti koncu dela sem imela vedno boljši občutek za risbo in za posamezne scene. Razlika v kvaliteti med prvo in zadnjo minuto zgodbe je očitna, ampak ker sem scene narisala v kronološkem zaporedju, je stilni prehod komaj opazen. Za oranžno barvo linij sem se odločila zato, ker se mi je zdel kontrast črne in bele premočen. Želela sem, da ima zgodba vseeno podzavestni občutek topline. Menim, da če bi uporabila črne linije, bi skupaj z zvočnimi efekti zgodba postala grozljivka.

Pri izdelavi scen, kjer so osebe v gibanju, so mi bile v veliko pomoč Pixabay in Pexels. Tam sem poiskala fotografije in videoposnetke, ki so bili podobni scenam, ki sem jih želela narisati. Tako sem z opazovanjem dosegla bolj realističen izgled gibanja. Posamezne scene sem shranila v obliki mp4 in jih prenesla s tablice na računalnik, kjer sem jih sestavila v film s pomočjo programa Shotcut, s katerim sem se seznanila že v prejšnji nalogi. Sprva sem želela vključiti glasbeno spremljavo, ampak sem kmalu opazila, da bi težko našla nekaj, kar bi mi ustrezalo. Odločila sem se, da ‘glasbo’ ustvarim iz kombinacije zvočnih efektov. Vse zvočne efekte sem pridobila s strani Freesound, z izjemo zvoka vlaka (2:20-2:29), ki sem ga posnela sama.

Proces sestavljanje filma v Shotcut-u

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Refleksija

Pri tej nalogi sem se naučila veliko novega. Čeprav sem program Shotcut uporabila že v prejšnji nalogi sem šele zdaj ugotovila česa je sposoben. Naučila sem se uporabiti Filters in Audio track s preizkušanjem, prehode med scenami sem odkrila po naključju. Največ sem se naučila o samem animiranju. Ko sem narisala že polovico filma je Procreate na novo izdal funkcijo Animation Assist, ki mi je v nadaljevanju zelo pomagala. Naučila sem se kako narisati osebo v gibanju in kako nekaj prikazati na čim bolj preprost način. Od vseh nalog sem najbolj uživala v tej, in tudi največ časa sem porabila zanjo.

Če bi imela več časa, bi se vrnila na začetek in prve scene na novo narisala, tako da bi se bolj ujemale z poznejšimi. Z nekaterimi scenami še vedno nisem v celoti zadovoljna, vseeno pa sem vesela, da mi je dejansko uspelo zgodbo zaključiti. Če bi bilo na voljo še časa bi se morda lotila barvanja scen, da bi jim vdihnila več življenja.

Največ časa sem posvetila samemu risanju, še posebej prizorov, kjer se deklica premika. Dolgo časa sem morala opazovati videoposnetke osebe, ki teče, da sem razumela kam sodijo noge in podplati in kako se spreminjajo v perspektivi. Prizori gibanja zahtevajo veliko več risb na sekundo, tako da sem morala veliko časa posvetiti risbam (ki so na koncu predstavljale le dve sekundi), če sem hotela gladko gibanje. S končnim učinkom sem zadovoljna, tako da je bilo vredno truda.

Izdelava prizora v Procreate-u

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Prepričana sem, da bo mi pridobljeno znanje koristilo v prihodnosti. Zagotovo bom morala še kdaj izdelati kakšen krajši film ali preprosto urejati videoposnetke in veseli me, da imam sedaj osnovno znanje na tem področju. Navdušena sem, da sem se končno prisilila, da sem naredila animacijo. Vedno sem si želela, da bi ustvarjala animacije, ampak korak iz neznanja mi je bil vedno pretežak. Zdaj se bom zagotovo še kdaj ukvarjala z animacijami, četudi samo v svojo zabavo. Pri projektu mi je bila najbolj všeč širina teme, saj se da obliko interpretirati na ogromno načinov. Glede na dan kriterij mislim, da sem nalogo dobro opravila. Glede na to, da je to moj prvi animiran film, sem zelo zadovoljna s končnim izdelkom.