Uporaba spleta 2.0 za projektno učno delo pri likovnem snovanju
V okviru naloge sem se odločila, da bom kot razredna učiteljica v 3. razredu izvedla projektno učno delo iz področja grafike: visoki tisk s pritrjeno šablono. Glede na to, da bi pouk potekal na daljavo in jim nebi mogla nuditi pomoči pri tehnični izvedbi naloge, bom to upoštevala pri ocenjevanju.
Namen ne bi bil dobiti popoln odtis, ampak spoznati to grafično tehniko ter zakonitosti ki veljajo znotraj nje, dobiti izkušnjo o postopku od idejne zasnove do končnega izdelka – odtisa. Pomembno se mi zdi, da učenci ob vsem upravljanju s tehnologijo izdelujejo naloge v praksi in so v stiku z materialom, pripomočki. Za komunikacijo in podajanje informacij bi uporabila Arnes storitve, saj so le te enostavne in varne za uporabo ter na voljo vsem šolajočim ter učiteljem. Poleg tega bi za dobro vizualno prezentacijo uporabila program Powerpoint. Delo bi potekalo individualno in skupinsko.
Prvič se učenci s šablonskim tiskom srečajo v tretjem razredu. Drugič pa v petem pri kartonskem tisku (šablonski tisk z enim materialnom: kartonom). Spodaj so edini izdelki na to temo, ki sem jih našla. Nastali so izpod rok učencev 5.a razreda Osnovne šole Polje.
- POTEK PROJEKTNEGA UČNEGA DELA (z opisom storitev in aplikacij, ki jih bom uporabila)
Na uvodni uri bi jih najprej spraševala kaj že vedo o grafiki. Glede na odgovore, bi v primeru da so jim osnovni pojmi kot so npr. tiskanje, matrica, odtis jasni, nadaljevala z navodili za nalogo. V primeru, da ne poznajo bi jih pojme razložila ob slikovnem materialu ali videu, ki bi jim ga pokazala na Powerpointu/YouTubu. Microsoft PowerPoint je predstavitveni program, ki ga je ga je razvil Microsoft. Je del Microsft Offica. Poganjati ga je možno le na operacijskih sistemih Microsoft Windows in Mac OS. Omogoča multimedijske predstavitve na diapozitivih. Predstavitve, ki so narejene iz diapozitivov lahko vsebujejo na primer fotografije, besedilo, animacije, zvočne posnetke, povezave na druge diapozitive ali na spletne strani. Ura bi potekala prek multimedijske storitve Arnes Zoom. Gre za enega najzmogljivejših videokonferenčnih sistemov trenutno, omogoča da bi svoje učence videla in slišala.
Nato bi zopet z njimi na zaslonu delila v powerpoint, ob katerem bi razložila vse kar morejo vedeti za izvedbo svoje naloge. Začela bi tako, da bi jim pokazala nekaj končnih izdelkov drugih učencev, da bi videli kaj bomo počeli. Za tem, bi jim naštela nekaj materialov katere lahko izberijo, poljubno izrežejo in prilepijo na svojo matrico. Opozorila bi jih na materiale, ki bi bili lahko neprimerni, da nebodo imeli večjih težav. S preizkušanjem različnih materialov se bodo naučili kateri so bolj in manj primerni, in kakšne sledi pustijo le- ti za sabo. Pogovarjali bi se tudi o motivih, ki jih želijo izbrati. Če nebi imeli ideje bi jim sama predlagala kakšen motiv. Ogledali bi si video, ki bi ga predhodno posnela, v katerem bi še enkrat naštela materiale in pripomočke ter predvsem postopek. Za konec bi jim naročila, da do naslednič izdelajo matrico in imajo pripomočke, kot so papir, barva in valjček. O potrebščinah bi obvestila tudi starše, da bi jih lahko pravočasno priskrbeli svojim otrokom. Video bi bil objavljen tudi na portalu Arnes Video, kjer bi si ga lahko učenci ogledali še sami. To je slovenski spletni izobraževalni portal, kjer lahko uporabniki najdeljo videe različnih vsebin, jih objavijo, delijo itd. Namenjen je vsem učiteljem, profesorjem, raziskovalcem, učencem, dijakom in drugim, vsebina pa medtem ostaja v Sloveniji.
Naslednja ura bi trajala dve šolski uri. Učenci bi pokazali svoje matrice prek kamere in razložili zakaj so si izbrali ta motiv. Pripravljene bi imeli tudi pripomočke, tako da bi lahko skupaj začeli tiskati. Vodila bi jih skozi postopek in bila na vezi znjimi če bi imeli kakršna koli vprašanja. Ko bi vsi končali s prvim odtisom bi si jih skupaj ogledali in se pogovarjali kaj vse smo ugotovili. Npr. kateri materiali so se bolje kateri slabše odtisnili, ter zakaj. Tako, da ne bi bilo problema, tudi če bi se komu zgodilo, da se mu nekateri deli niso odtisnili zaradi drugega materiala, ki ima višji relief. Če bi pokazal, da se je iz tega nekaj naučil, je ocena še vedno odlična.
- KRITERIJI ZA OCENJEVALJE
V primeru, da se učenec ne bi udeležil skupnih srečanj, a bi si ogledal video o nalogi in oddal sliko končnega izdelka in ob njem zapisal kakšno misel, bi bila ocena prav dobra (4). Še vedno je za odlično oceno potrebna prisotnost, drugače se ne bi nihče udeležil skupnih srečanj in bi se naučili veliko manj. Učenci se namreč največ naučijo drug od drugega. Poleg prisotnosti bi morali pokazati tudi svoj izdelek na naši blok uri. Glavni kriterij je zavzetost, trud in raziskovanje pa tudi domiselnost in ustvarjalnost, saj je izor motiva povsem svoboden.
Seveda bi bilo to drugače za učence, ki ne bi imeli dostopa do računalnika ali pa bi imeli tehnične težave ali bili brez pomoči staršev, v tem primeru je seveda dovolj, če enkrat do konca tedna, v katerem smo izvedli aktivnost dobim sliko njegov izdelka in kratek opis. Ne morem zahtevati nečesa, kar zanje ni izvedljivo. Ocenila bi jih glede na to kar so lahko prispevali.
Cilj je namreč pozitivno spodbuditi učence k raziskovanju, tako da bo vsakršno sodelovanje in trud nagrajeno s prav dobro ali odlično oceno. Vse ostalo, kot so razporejanje oblik v risbi, označitev grafičnega lista itd. se bodo naučili v 4. razredu. Bistvo je, kot sem verjetno že omenila, da se spoznajo s tehniko in materiali.
V kolikor učenec ni pripravljen sodelovati, ali ne odgovarja na vprašanja, ga sploh ni na skupnih srečanjih ter ne odda/ pokaže končnega izdelka pa je ocena seveda negativna.
- DIGITALNE KOMPETENCE IN UPORABA STORITEV SPLETA 2.0
Če bi bili učenci že prej seznanjeni s kakšnim preprostejšim računalniškem programu kot je recimo Slikar, bi lahko na uvodni uri risali skice v njem. V nasprotnem primeru bi osebno raje na to počakala, da se razmere normalizirajo in jih s tem seznanila v učilnici ali v prihodnjih letih. Učenec naj bi zaenkrat spoznava različne spletne storitve se nauči komunicirati in sodelovati v njih. Znal bi na primer priti na spletno učilnico ali Gmail in se priključiti na videokonferenco prek Zooma. Po navodilih bi znal tudi najti video na portalu Arnes video – torej zna poiskati informacije, ki so zanj pomembne. V tej situaciji in nasploh v današnjem digitalnem svetu je namreč pomembno, da se s temi storitvami srečajo, saj je delo na daljavo brez njih praktično nemogoče.
Splet 2.0 na kratko omogoča interaktivnost. Pred letom 2000, ko je obstajal splet 1.0, je bilo možno le pasivno gledanje vsebin. V spletu 2.0 pa lahko kdorkoli kreira vsebino (kar je lahko tudi negativno: še bolj moramo biti pozorni pri izbiri vorov in presoditi ali so zanesljivi in resnični), jo deli, komentira. Tako pride do sodelovanja in komuniciranja ter izmenjevanja iformacij na spletu. Verjetno se pomembnosti tega še bolj zavedamo zdaj, ko izobraževanje poteka na daljavo. Že res, pouk poteka drugače in je na nekaterih področjih težko doseči določene učne cilje, vendar mislim, da je vse odvisno od učitelja in koliko on/ona vloži v raziskovanje spletnih orodij in storitev, ki bi bili primerni za uporabo glede na starost učencev. Namesto slabe volje lahko izkoristimo situacijo in uporabimo kar imamo na voljo v naš prid. Starejši učenci lahko ustvarjajo tudi digitalno, a ne smemo pozabiti na likovna področja osnovnega polja, tradicionalen, klasičen način ustvarjanja. Dobro je, da spoznajo oba.
- VIRI
Ministerstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana. Elektronska knjiga dostopna na povezavi:
Arnes: Multimedijske storitve.
Multimedijske storitve
Nančovska Šerbec, Irena: ppt iz predavanj: Digitalna kompetenca in tehnologije. DIGCOMPEDU in integracija tehnologije v izobraževanje.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Microsoft_PowerPoint
