REFLEKSIJA

Patricija Žibret, LP 1. letnik

PeF Ljubljana

1. Sprva bi učencem 8. Razreda razložila oblikovanje iluzije prostora na papirju v Power Point Predstavitvi in s pomočjo fotografij in različnih videoposnetkov.Predstavila bi jim načine prikazovanja realističnega prostora. Kot aktivnost pa bi izvedli risanje v programu Slikar/Drawing Pad, v katerem bi uporabili čim več različnih  prostorskih ključev in poskušali vključiti iluzijo prostora. Dovoljeno bi bilo uporabljanje barv, po določenih pravilih (svetlejše spredaj, temnejše zadaj).Risali bi tihožitje največ 3 predmetov, ki si jih učenci izberejo sami. Učenci bi kasneje svoje izdelke shranili v jpg format in jih objavili v Google Učilnico, in na naslednji uri pokazali in opisali svoje delo, ter postopek in razložili katere načine prikazovanja prostora so uporabili.

• Delo bi potekalo individualno, da vsak učenec dobi svojo predstavo o tem kaj prostor je in ga zna sam tudi brez pomoči drugih prikazati. Kasneje bi si učenci med sabo izmenjali mnenja o svojih delih, s čemer bi razvijali analiziranje likovnih del. Čas za izpolnitev naloge bi bil 1 teden, v tem času pa bi imeli še dve korekturi preko Zooma ali Skype-a. V pomoč bi učencem poslala še videoposnetke in slikovno gradivo,  za dodatno razlago, pomoč ali povratne informacije pa bi bila dosegljiva na Mail-u. Da pa bi se držali urnika dela bi jim priporočala uporabo aplikacije Reminder.

• V pomoč k razumevanju bi jim pripravila še Kahoot kviz o prostorskih ključih in drugih načinih prikazovanja prostora. Za še boljše razumevanje bi jim posnela in poslala videoposnetek, kako sama rišem po opazovanju in kako pravilno uporabljati prostorske ključe in ob tem le te razlagam in obnavljam. Pozvala bi jih tudi k samostojnemu raziskovanju različnih načinov drugih umetnikov. Naloge bi oddajali v Google učilnicah. Predstavili pa bi jih na učni uri preko Zooma/Skype-a ali v živo.

• Glavni cilj te naloge je, da otroci spoznajo delovanje prostora, kako ga najbolje prikazati ter kaj nam pri tem lahko pomaga. Ocenjevala bi glede na to kako bi otroci prostor v svojem delu prepoznali in ugotavljali. Zanimalo bi me ali bi sami pri sebi prepoznali prostorske ključe, ki so jih po vsej vrjetnosti uporabili podzavestno in ali so vse narisali po opazovanju ali tako da zgleda realistično. Upoštevala bi tudi uporabo naučene teorije v praksi, pa tudi kreativnost in inovativnost pri izvrševanju naloge.  Rezultati se povezujejo z učnimi cilji predmeta, ki narekujejo naj bi učenec razvil občutek za oblikovanje iluzije prostora, spoznal različne nove pojme v likovni umetnosti, jih znal primerno uporabljati in obrazložiti in se dotikajo določenega učnega načrta. Z opisovanjem svojega dela bi ga tudi spodbudili k razvijanju vrednotenja in analiziranja likovnih del kot celoto.

• Aktivnost zajema kompetence kot so informacijska pismenost ter komuniciranje in sodelovanje. Spodbudi pa jih tudi k ustvarjanju, pomnjenju in razumevanju, analiziranju, kreativnosti, inovativnosti, izražanju, samostojnemu raziskovanju. Informacijska pismenost je vnesena v uporabo različnih aplikacij kot so Drawing Pad, Skype, Google Učilnica, shranjevanje slik v različnih formatih… komuniciranje in sodelovanje pa se kaže skozi izmenjavanje mnenj, medsebojni pomoči med učiteljem in učencem in nasplošno med učenci. Učencem pa je pri tej nalogi tudi omogočena samostojna odločitve ali bodo za izvršitev naloge uporabili mobilne naprave ali računalnik.

• Mislim,  da je uporaba storitve Splet 2.0 v današnjem času zelo pomembna za mlajše. Čeprav večino časa preživijo za računalniki in mobilnimi napravami, se ne zavedajo veliko stvari in nevarnosti, ki jih le ta lahko prinese. V 8. Razredu so učenci že v začetku pubertete in po spletu iščejo oz. najdejo veliko spletnih strani, na katerih jim preti nevarnost. Zdi se mi, da bi otroke morali že veliko prej podučiti o spletu in graditi te kompetence, ki jim bodo tudi kasneje v življenju prišle zelo prav. Najpomembneje se mi zdi pri otrocih graditi kompetenco VARNOSTI, saj se mi zdi da so otroci in najstniki  na tej kompetenci najbolj na udaru. V njih je potrebno vzbuditi kritičnost, smiselnost in odgovornost. Vrjamejo nezanesljivim virom, so izpostavljeni različnim novicam in objavljenih objavah, ki jih lahko doživljenjsko zaznamujejo. Večina otrok 21. Stoletja so več kot očitno informacijsko dobro podkovani. Iskanje najrazličnejših podatkov zaupljivih virov pa je malo slabše. Digitalno komuniciranje in sodelovanje so tudi ena izmed kompetenc, ki jim gre zelo dobro, vendar pa uporaba in moč, ki jo s tem dobijo ni vedno uporabljena v pravilne namene, enako velja tdi za ustvarjanje digitalnih vsebin. Najstniki in tudi otroci danes vsebolj objavljajo fotografije in videoposnetke, ki so lahko zanje zelo škodljivi, saj o posledicah ne slišijo veliko, preden se nekaj zgodi. Tukaj pa pridemo do odgovorne uporabe spleta. Otroke je treba pri tem močno podpirati in opozarjati, da zmanjšamo tveganja. Vsakega otroka pa bi bilo tudi pomembno vsaj minimalno izobraziti v računalniški opremi in odpravljanju težav, ki se lahko pojavijo.

Mislim, da bi v šoli morali otroke o spletu in škodi, ki jo lahko povzroči veliko bolj izobraziti in jim pokazati primere, ki so se zaradi nepazljivosti že zgodili.

Viri:

• Nančovska Š. I.(2020). DIGCOMPEDU in integracija tehnologije v izobraževanje. Pef Lj.

•  Ministrstvo RS za šolstvo in šport (2011). Učni načrt OŠ likovna vzgoja