Refleksija: Projektno učno delo in DIGCOMP

AKTIVNOST

Po pregledu kurikuluma za predmet likovne vzgoje sem se odločila, da aktivnosti prilagodim učencem 8. in 9. razreda. Uporabo digitalnih orodij bi povezala s poznavanjem pojma monokromatičnosti in komplementarnih kontrastov, pa tudi slovenske slikarske umetnosti in bi jo lahko medpredmetno povezala tudi s predmetom zgodovine. Spoznali bi tudi delo v kombinirani tehniki – tradicionalno in digitalno. Učenci bi tako spoznavali likovna dela nacionalne likovne kulturne dediščine, jih analizirali in na podlagi njih ustvarili svojo reprodukcijo v tradicionalni tehniki s katero so že seznanjeni in jo nadgradili v programu Krita.

POTEK PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

V idealnih okoliščinah bi organizirala voden ogled Narodne galerije v Ljubljani, kjer bi imeli učenci možnost spoznati pomembla dela slovenskih slikarjev ter se seznaniti s tehnikami, ki so jih slikarji uporabili. Vsak učenec bi si izbral sliko, ki ga je najbolj pritegnila, ker pa je del veliko in bi to lahko otežilo izbiro, bi jim na izbiro ponudila pet čimbolj različnih del – portrete, tihožitja, vedute… Tako bi bila izbira lažja, omogoča pa tudi lažje primerjanje različnih končnih izdelkov med sabo.

Prva naloga učencev bi bila, da v tempera tehniki izdelajo reprodukcijo dela v svojem stilu, pri tem pa uporabljajo le eno barvo v različnih svetlostih. Pred začetkom dela in tudi samim obiskom galerije bi namenila eno šolsko uro poučevanju o barvnem mešanju, pojmu monokromatičnosti, komplementarnem kontrastu in barvnem kolesu, čeprav predvidevam, da imajo o tem že določena znanja iz prejšnjih let. V prejšnjem tednu bi opravljali nalogo ustvarjanja svetlobne barvne lestvice v sivinah in v eni barvi, da se spoznajo z mešanjem barv ter spreminjanjem svetlosti. Ob tem bi jim predala navodila za izvedbo naloge, jih obvestila o potrebnih materialih (tempere, čopiči, papir) in jim pokazala nekaj primerov monokromatičnih slik ter stiliziranih reprodukcij znanih slik, zato, da lahko že v galeriji razmišljajo o tem, kako bi nalogo izvedli, katero barvo bi uporabili in kako bi jih preobrazili v nov izdelek. Povedala bi jim, da bomo ustvarjali v dveh delih, najprej tradicionalno s temperami, kasneje pa bomo izdelke skenirali in jih nadgradili v programu Krita (dodajanje detajlov, spreminjanje barv, premikanje elementov…), vendar bomo pri tem uporabljali barve, ki so na barvnem kolesu nasprote tistim, ki so jih uporabili v tempera tehniki.

Poudarila bi, da naloga ni kopiranje in da naj si dovolijo eksperimentirati s kompozicijo, barvami in oblikami in naj upoštevajo, da bodo izdelek še nadgradili digitalno.

Po ogledu galerije bi namenila dve šolski uri ustvarjanju dela v tempera tehniki, za referenčno sliko bi si lahko pomagali s fotografijami na projekciji ali pa bi jih natisnili.

Končane izdelke bi skenirala ter jih poslala na njihov mail ali pa v spletno učilnico. Z delom bi nadaljevali v dveh skupinah v računalniški učilnici. Idealno bi imel vsak posameznik grafično tablico, zato bi jih tudi razdelila v dve skupini, da se lahko bolj posvetim posameznikom, pa tudi zato da imajo vsi dostop do opreme, katere količina je najvrjetneje omejena. Temu bi prav tako namenila dve šolski uri, prvo bi namenila razlagi osnovnih funkcij v programu (čopič, plasti, izbira barv, orodje za premikanje, izbris, risanje ravnih črt…) ter demonstrirala kako se jih uporablja, pri tem pa bi mi lahko sledili ter eksperimentirali sami. Predstavil bi jim nekaj primerov, ki sem jih ustvarila sama, ki jih lahko uporabijo kot iztočnico za lažji začetek dela. Preostanek te ure bi namenila prostemu ustvarjanju in bila na voljo če bi kdo potreboval pomoč.

Razložila bi, kako pravilno shraniti PNG datoteko in Krita datoteko, ki jo na koncu oddajo kot nalogo v spletni učilnici. Izdelke bi na koncu tudi natisnili ter jih primerjali med sabo. Rezultati bi pokazali veliko različnih interpretacij istih likovnih del glede na izbiro barv in njihovih lastnih doživljanj umetnin ter kreativno uporabo digitlanih orodij.

APLIKACIJE

Kot orodja bi uporabili projektor in kopirni stroj oz. skener ter programe, ki jim pripadajo.

Digitalno bi ustvarjali v aplikaciji Krita. Gre za brezplačen odprtokodni slikarski program ki je dostopen vsem, ki imajo možnost dostopa do računalnika. V njej bi lahko ustvarjali tudi doma, če bi se jim zdelo zanimivo.

Za predstavitev naloge ter referenčnih slik bi si pomagala s projekcijo Powerpoint predstavitve.

Za prenos skeniranih in končanih izdelkov med napravami bi uporabljali Gmail in Arnes spletne učilnice, s katerimi so učenci že seznanjeni.

^{PRIČAKOVANI REZULTATI DELA}

• Učenci se spoznavajo s slovensko slikarsko umetnostjo in jo kompozicijsko analizirajo.
• Spoznajo se z barvnim kolesom ter barvno teorijo, poznajo pojme monokromija, (komplementarni) kontrast, svetlost, temnost, znajo mešati in pravilno umestiti barve na svetlobni lestvici.
• Razumejo osnovne značilnosti kompozicij ter jih znajo poimenovati in vpeljati v svoje izdelke, da so prepoznavne.
• Spoznajo se s programom Krita, znajo uporabljati osnovna orodja in funkcije ter pravilno shraniti datoteko ter jo objaviti v spletni učilnici.
• Rezultate primerjajo med sabo in referenčnim delom, ugotavljajo ali prepoznajo izvorno umetnino in kaj je bilo spremenjeno.

Dela bi vrednotila na podlagi razumevanja in poslušanja navodil in nasvetov, pravilne uporabe simultanih kontrastov in monokromije, prepoznavnosti referenčne slike. Pomembno je da je delo na sprektru dokončanega in da je oddano pravočasno. Svoja dela bi lahko tudi zagovarjali in razložili svoj proces, po želji zasebno s prisotnim sošolcem, ali pa pred razredom, kar bi tudi upoštevala pri ocenjevanju.

DIGITALNE KOMPETENCE

Učenci razvijajo kompetence na področju uporabe digitalnega orodja za slikanje – ustvarjanja in varnega deljenja vsebin preko e-pošte ali spletne učilnice.

LASTNO MNENJE O UPORABI SPLETA IN APLIKACIJ V RAZREDU

Zdi se mi, da so z leti osnovnošolci vse bolj vešči v uporabi digitalnih orodij, sploh kar se tiče osebne rabe. Želela bi si, da bi to že obstoječe znanje usmerili k boljši in kvalitetnejši izobrazbi, ter jo prilagodili v ne zgolj učinkovitejši, temveč tudi zanimivejšo in tako, da jo lažje aplicirajo v prihodnosti. Obstaja veliko odličnih aplikacij in programov, ki bi se otrokom zagotovo zdele zanimive in jim pomagale pri učnem procesu, če ne drugega že samo zaradi spremembe v načinu dela. Žal so te programi večinoma zapostavljeni in zahtevajo prilagajanje učnega načrta in tudi učiteljev, kar pa je pogosto razlog za njihovo zanemarjanje.