Refleksija

V kurikulum bi uvedla delanje animacij. Animacije je sicer v trenutnem kurikulumu že  vključene, vendar iz pripovedovanja učiteljev, da je veliko šol ne izvaja (podobno tudi na šoli,ki sem jo obiskovala). Delno je razlog za to gotovo drastično manjše število ur likovne umetnosti v devetem razredu, ko naj bi se z animacijo osnovnošolci srečali, vendar bi po mojem mnenju bila zelo zanimiva izkušnja izdelati animacijo, četudi preprosto.

Animiranje je zelo dolgotrajen in zahteven proces, saj zahteva zmožnost vizualizacije, potrpežljivosti, kot tudi dobro poznavanje obsežnih in kompleksnih programov, ki se jih uporablja pri digitalnem animiranju. Seveda pa ta postopek lahko zelo poenostavimo na njegove osnove. Na primer narišemo preprosti lik, ki se ga ponovi v rahlo različnih pozicijah na zaporednih sličicah tako, da je videti, kot da se lik premika. Tak način ne zahteva uporabe digitalnih pripomočkov, kot so grafične tablice, ki jih tako ali tako večina osnovnih šol nima ali jih nima v večjih količinah. Animacijo lahko naredi kdorkoli, dokler ima papir, svinčnik in idejo. Tako bi to bilo možno tudi za devetošolce; na manjše liste bi narisali posamezne slike, ki bi jih digitalno oblikovali v nekaj sekundni filmček.

Za to aktivnost bi vsak potreboval nekaj listov velikosti formata A3, ki jih učenci predhodno narežejo na enake manjše dele. Učenci si izberejo, kar želijo upodobiti in si zamisliti, kako bo izgledal končni izdelek (animacija). Glede na zamisel, učenec na vsak listek nariše novo risbo istega lika ali situacije, ki je rahlo v drugačni poziciji, ki sledi predvideni zgodbi. Vsak listek predstavlja del končne animacije. Če se izkaže, da so preskoki med dvema risbama preveliki, učenec nariše še vmesno situacijo na dodatni listek in ga doda celoti. Ko učenec z risanjem konča, vse risbe na hrbtni strani podpiše in oštevilči v ustreznem vrstnem redu, da se ve za vrstni red, če se listki med seboj pomešajo. Učitelj jih poskenira v določenem zaporedju in jih učencu pošlje po elektronski pošti ali naloži v spletno učilnicoe.

Naslednji del projekta bi izvajali v računalniški učilnici, kjer bi vsak učenec svoje sličice odprl v video editorju ali pa v windows movie makerju (odvisno kako sodobno računalniško opremo ima šola). Učencem se poda osnovna navodila o uporabi programa, s katerim se uredi sličice in trajanjem prikaza posamezne sličice tako, da se simulira animacijo.

Izvedba aktivnosti je najprimernejša, če vsak učenec izdeluje svojo animacijo in da se vsak učenec nauči animacij. Upoštevati je potrebno da nimajo vsi enakih risarskih sposobnosti kot tudi ne IKT spretnosti. Mogoče je aktivnosti izvajati tudi manjših skupinah. Učiteljeva naloga je, da v začetni uri razloži kaj animacija je in kako jo lahko preprosto naredimo. Prav tako otroke omejimo, da naj ne delajo animacij z manj kot 10 sličicami. V primeru, da so nekateri učenci hitrejši in spretnejši, jim dopustimo možnost, da narišejo več sličic.

Glede na to, da sta za likovno umetnost s predmetnikom določeni dve šolski uri na dva tedna, bi aktivnosti namenila 4 šolske ure. Ena ura bi bila za predstavitev aktivnosti, v drugi pa bi učenci izrisali svoje sličice. Če jih kdo v tem času ne bi končal, bi jih moral dokončati doma do naslednje ure. Takrat bi vsi učenci oddali svoje sličice učitelju. Do naslednjega srečanja učitelj poskenira vse sličice učencev, ter jih pošlje učencem nazaj, da jih imajo na svojih računih. Drugi del aktivnosti se izvaja ko učitelj poskenira vsem učencem slike. V drugem delu učenci digitalno uredijo sličice v animacijo. Otrokom razloži učitelj, Kateri program ima šola in kako ga uporabiti, potem pa tekom ur pomaga učencem, ki potrebujejo dodatno pomoč. Ob koncu bi učenci filmčke oddali učitelju v spletni učilnici. Animacija je predvidena v kurikulumu za 9. razred osnovne šole.

Storitve, ki bi jih uporabljali  bi bila Windows movie maker ali pa Video editor, ki je vklučen v Windows 10. Slednji je nadomestil prvega, zato sta si oba programa zelo podobna. Sta osnovni orodji za urejanje videov in slik. Sta po mojem mnenju zelo preprosta in pregledna, saj imata malo število funkcij, vendar še vedno dovolj za šolsko rabo. Funkcijo, ki bi jo rabili za animacijo je nastavitev trajanja posamezne slike, ki smo jo vnesli v program. Ko vsaki sliki damo kratek čas trajanja na primer 0,2 sekunde, že daje vtis animacije in je zato primerno orodje za to nalogo.

Pričakovani rezultati dela so izdelek sam, razumevanje, kaj animacija je in osnovni postopek izdelave preproste animacije, osnovno znanje o uporabi uporabljenih programov. Prav tako se bodo otroci naučili več o risanju z namenom upodobitve premikanja in okrepili svoje risarske sposobnosti.

Učitelj bi izdelek ocenil končni izdelek na podlagi predznanja posameznega učenca, ter njihovo sprotno delo in trud pri tem projektu. Rezultat dela je povezan z enem izmed operativnih ciljev kurikuluma za likovno umetnost in sicer izdelava fotomontaže oziroma animiranega filma. Ta naloga združuje oboje.

Digitalne kompetence, ki bi jih s tem projektom učenci osvojili so deljenje z uporabo digitalnih tehnologij, ustvarjalna uporaba digitalnih tehnologij, umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin.

Osebno se mi zdi da je za prihodnje generacije uporaba spleta v šolskih aktivnostih izredno pomembna. Splet nas je v zadnjih nekaj letih čisto prevzel in že težko preživimo brez njega, zato je pomembno, da se čim več naučimo o delovanju spleta, ter vse uporabne možnosti, ki nam jih njegova raba ponuja za bogatenje našega znanja in kreativno izražanje. Pomembno je, da naučimo otroke, kako se znajti na spletu in tudi kako se  seznaniti z stvarmi, ki jim bodo v prihodnje koristile skrati pa jih naučiti, da se splet zelo hitro spreminja in jim spodbuditi zanimanje za slednje spremembe, da se bodo tudi sami po koncu šolanja znali učiti in bogatiti svoje digitalno znanje.

Prav tako raba novih tehnologij lahko pripomore k večjemu zanimanju za snov, ki se jo učijo, saj lahko na mnogo kreativnih načinov pripravimo gradiva, spodbujamo učence k sodelovanju z interaktivnimi kvizi, ter poskrbimo, da bo za otroke učenje bolj zabavno. Osebno se mi zdi, da si vsi ljudje veliko več zapomnimo, ko so nam vsebine predstavljene na zanimive in interaktivne načine, in prav splet nam podaja nešteto novih načinov kako popestriti proces učenja v šolah in spodbuditi dodatno zanimanje tudi za same digitalne pripomočke, ki so uporabljeni pri pouku.

Na naši osnovni šoli smo pri angleščini igrali igro preko interaktivne table pri kateri smo iz črk rabili poiskati čim več besed in že takrat se mi je to zdelo veliko bolj zanimivo, kot če bi besede rabili samo prepisati v zvezek. Želela bi si, da bi nas že takrat naučili kaj več o video in fotomontaži, saj nam bi to vsem lahko koristilo. Gotovo sta tehnologija in splet veliko bolj prepletena z poučevanjem osnovnošolcev zdaj in to le nakazuje na ogromen napredek, ki sta ga oba navedena dosegla v tako kratkem času.