Digitalna zgodba – ULA (Refleksija)
ULA.
REFLEKSIJA
Klementina_Zavsek_snemalna_knjiga
S snovanjem digitalne zgodbe sem se srečala prvič. Med vsemi načini, kako jo oblikovati, me je takoj pritegnilo oblikovanje zgodbica, kar sem se odločila izdelati v ‘Storyjumper’-ju. Naučila sem se, kako oblikovati besedilo, platnice, naložiti na posamezne strani slike mojih ilustracij. Posebno zabavno se je bilo ukvarjati z zvokom, iskati glasbeno podlago za posamezne prizore in snemati glas.
Če bi imela več časa bi verjetno dodala kakšno ilustracijo. Sicer se mi je zdelo, da sem z njimi poudarila pomembnejše prizore, vendar bi vseeno lahko dodala kakšno več, sploh zato, ker je zgodbica predvidena za otroke, ki v knjigah obožujejo ilustracije. Poleg tega pa je bil precej zamuden zgodboris in od vsega tudi najmanj zanimiv.
Največ časa sem posvetila ilustracijam. Že med pisanjem zgodbice sem v glavi dobila idejo, kakšni bodo posamezni junaki, kako bodo izgledali in kako bodo v zgodbici predstavljeni.
Znanje mi bo na študijski in kasneje na pedagoški poti prišlo še kako prav. Učencem bom lahko kot bolj kompleksno nalogo zastavila oblikovanje tovrstne zgodbice in jih seznanila s programom, ki je prosto dostopen. Med poukom bodo oblikovali ilustracije, se razdelili v skupine in potem kot nalogo oddali krajšo zgodbico. Druga možnost bi bila, da v skupinah izdelajo stripe, ki bi kasneje bili zbrani skupaj v takšni zgodbici. Ker je možno, da se zgodbica online deli, bi jo lahko kot povezavo vključila v blog, do katerega bi imeli dostop njihovi starši, kar bi jim omogočalo vpogled v kreativnost in iznajdljivost njihovega otroka ter učinkovitost pouka likovne umetnosti.
Najljubše se mi je bilo, kot že prej omenjeno, ukvarjati z zvokom, kar me je večkrat precej nasmejalo. Prav tako je bilo zelo lepo pogledati končni izdelek. Ničesar ni, kar mi pri ustvarjanju ni bilo všeč, saj sem zelo uživala.
Pri projektu ne bi spremenila ničesar. Zelo mi je bilo všeč, da si je vsak posameznik lahko izbral ustvarjanje v tistem programu, ki ga je najbolj pritegnil. Prav tako mi je bilo zelo všeč, da se je asistentka vsakemu posebej posvetila, tako da je lahko vsak predstavil probleme, s katerimi se je soočal in vprašanja, ki so se mu tekom dela porodila.
