digitalne kompetence učencev – uporaba storitev spleta 2.0 in osnovnošolskega kurikuluma
Pri projektnem delu, ki je podprto z uporabo storitev ter aplikacij spleta 2.0 bi kot osnovnošolska učiteljica razvijala digitalne kompetence učencev ter samega predmeta kjer bi potekalo projektno učno delo. Delo bi potekalo v tretjem vzgojno – izobraževalnem obdobju, bolj specifično, v devetem razredu osnovne šole, kjer si učenci danes lahko izberejo dodatne izbirne učne vsebine/predmete. Sama bi se postavila v vlogo dvopredmetne osnovnošolske učiteljice likovne umetnosti, pri predmetu filmska vzgoja, ki je danes na seznamu triletnih ali krajših osnovnošolskih predmetov.
Sama menim, da je sam predmet filmska vzgoja izredno zanimiv ter hkrati pomemben predmet, ki se nanaša na samo umetnost. Film je danes ena izmed najbolj razširjenih področij umetnosti, predvsem med mlajšo populacijo. Skozi filmsko umetnost osebek lahko izrazi svoja čustva, misli, osebnost, izraža svojo idejo, nadarjenost…Zato sem se odločila, da bi v svojem učnem načrtu učence seznanila z filmsko vzgojo in samim postopkom izdelovanja krajših videov.
UČNI NAČRT PRI PREDMETU FILMSKA VZGOJA
Predmet Filmska vzgoja se razdeli v praktični in teoretični del. Vsak teden se predmetu dodelita dve šolski uri, se pravi se v celotnem prvem semestru predmet izvaja v cca. 36 urah. Temeljni namen predmeta Filmska vzgoja je, da se učenec seznani z osnovami filmske umetnosti, žanrsko in tehnološko. Učenci se bodo pri predmetu seznanili z dvema vlogama; z vlogo gledalca in z vlogo filmskega ustvarjalca. Predmet prav tako gradi na timskem delu med učenci in jih spodbuja k komunikaciji med seboj.
AKTIVNOST
Kot sem že na kratko omenila, bo delo potekalo v devetem razredu osnovne šole, pri izbirnem predmetu Filmska vzgoja. Projektno učno delo bi potekalo v praktičnem delu predmeta in sicer v drugi polovici prvega semestra šolskega leta, se pravi od novembra pa do približno polovice januarja. V prvi polovici semestra se bodo namreč odvijala predavanja, kjer bi se učenci seznanili s samimi filmskimi pojmi in samim medijem. Nalogi bi posvetila toliko časa prav zato, da bi si učenci zanjo lahko vzeli dovolj časa, da bi imeli čas za razvoj ideje, da bi med izdelovanjem izdelka lahko opazovali svoj napredek, popravljali izdelek in tako dalje.
Sama naloga, bi bila, da učenci izdelajo krajši filmček, ki bi obsegal dolžino od minimalno 2 pa do maksimalno 4 minute predvajanega časa. Temo samega filma bi si učenci lahko izbrali sami, saj tako ne bi bili odvisni od ničesar in bi imeli popolnoma odprto ustvarjalno pot. Se pravi učenci lahko izdelajo krajši igrani film, grozljivko, romantično pripovedni film ali pa le video z neko estetsko vsebino.
Učenci naj bi se za projektno delo razdelili po skupine po tri do pet učencev. Mislim, da bi tako projektno delo opravili lažje, prav tako pa tudi hitreje če bi bili v skupini po več učencev, glede na to, da se nekateri izmed njih prvič srečujejo z filmsko umetnostjo in digitalnim medijem. Prav tako bi učenci v skupinah lahko razdelili določene vloge medse, na primer: nekdo bo poskrbel za tehnične pripomočke, nekdo bo zadolžen za story board, drugi bo zadolžen za glavnega montažerja itd..
POSTOPEK DELA
Projektni načrt bi učencem naprej predstavila s pomočjo power pointa, jim pokazala primere krajših filmčkov na youtubu ter na spletni strani vimeo, saj bi jim tako dala motivacijo in morda že ideje za nadaljnji izdelek. Seveda bi učencem pripravila tudi krajše uvodno predavanje, kjer bi jim razložila kaj sploh je filmska umetnost, kakšno vlogo predstavlja danes in kakšno je nekoč, na kratko bi jim povzela zgodovino filma in kako se je sam filmski medij razvil v to kar je danes.
Ker bi delo potekalo skozi polovico semestra bi bili zaželeni eno tedenski posveti celotne skupine z učiteljem. Tako bi se skupina lahko posvetovala z nekom, ki bi jim znal najbolj preprosto odgovoriti, prav tako pa bi jim lahko pomagala, če bi se potek dela zakompliciral. Poleg posveta, bi me učenci ob nujnih primerih lahko kontaktirali prek elektronske pošte (G-mail). Delo bi v prvih nekaj tednih omejila na izdelovanje v šolskih prostorih. Učenci bodo naprej morali izdelati storyboard, se pravi kako bo potekala njihova zgodba, kaj bo tema njihovega filmčka, koliko minut bo dolg in podobno. Šele na to, bodo učenci lahko pričeli z samim snemanjem filmčka. Pri tem delu, pa jih ne bi omejevala le na notranje šolske prostore, pač pa bi jim bilo dovoljeno tudi ustvarjanje v naravi. Za snemalni del projektna bi učencem dala na razpolaga nekaj tednov (največ tri tedne). Zadnji del projekta pa bi se ponovno odvijal v šolskih prostorih, saj bodo učenci potrebovali računalniško opremo, na kateri bodo lahko sestavili celoten filmček. Na razpolago bi imeli program Adobe Premier, ki je eden od bolj osnovnih programov za editiranje videov. Prav tako bi imeli učenci na razpolago program iMovie in DaVinci Resolve, ki omogočata brezplačno uporabo in ju šola ne bi potrebovala finančno podpreti tako kot bi morala Abobov program. IMovie ter DaVinci Resolve bi bila za učence enkratna, saj imata programa enostavne funkcije in bližnjice za editiranje videov. Prav tako bi si učenci lahko ogledali krajše ”tutoriale editiranja” na youtubu. Na koncu semestra bi s celotnim razredom organizirala projekcijo vseh filmskih izdelkov, kjer bi predstavnik vsake skupine na kratko predstavil idejo in potek njihovega dela.
OCENJEVANJE
Delo učencev bi ocenjevala glede na njihovo kreativnost, unikatnost, količino vloženega dela in zainteresiranost za delo. Eden izmed kriterijev bi bila tudi sama tehnična izvršenost ter izbira vsebine in ali je le ta ustrezno prikazana v izdelku. Ker bi delo potekalo v skupinah bi prav tako ocenjevala timsko delo, enakomerno in enakopravno razdelitev vlog in zainteresiranost posameznika za dodeljeno vlogo ter potek komunikacije med člani skupine.
Pri ocenjevanju bi upoštevala tudi točnost oddaje izdelka, saj bi skupaj z učenci dodelili končen datum, do katerega mora biti izdelek končan ter oddan. Če bi skupina na primer zamudila datum oddaje, bi vsak član dobil eno oceno nižje, vendar mislim, da se to ne bi zgodilo, glede na to, koliko časa bi imeli učenci na razpolago za samo izdelovanje filmčka. Ko bodo učenci oddajali filmček, bi poleg morali oddati tudi krajšo refleksijo, v kateri bi kot skupina pojasnili od kje so dobili idejo za svoj izdelek, kako je potekalo njihovo delo, kako so z izdelkom zadovoljni in kaj bi spremenili oziroma popravili, če bi izdelek morali ponoviti.
Izdelke oziroma filmčke bi ocenjevali skupinsko, s celotnim razredom, tako da bi vse skupine videle izdelke drugih. Tak način ocenjevanja bi nam omogočil, da bi izdelke med seboj tehnično in vsebinsko primerjali, ter jih glede na to primerno razvrstili po ocenjevalni lestvici. Pri vsaki podani oceni bi seveda skupini pojasnila kateri faktorji so vplivali na dodeljeno oceno. Če skupina ne bi bila zadovoljna s svojo dano oceno, bi se lahko dogovorili za naknadne popravke izdelka, kar bi skupini dvignilo oceno.
OVREDNOTENJE NALOGE
- Timsko delo, prispevanje osebka pri skupinskem delu: 30%
- Tehnična izvršenost izdelka (upoštevanje predvajanega časa, pravilno editiranje, razumevanje tehničnih navodil…): 30%
- Izbira vsebine in idealiziranje izbrane vsebine: 30%
- Točnost oddaje + skupinska refleksija: 10%
PRIDOBLJENO ZNANJE
Učenci bodo v prvem semestru med izdelovanjem filmskega izdelka spoznali:
- kaj je film in avdiovizualna dejavnost
- kaj je film kot ustvarjalni proces
- se seznanijo z različnimi filmskimi žanri
- se seznanijo s filmsko opremo in filmskim postopkom
- spoznajo zgodovino filma
- krepijo občutek za odgovorno timsko delo ter medsebojno komunikacijo
- pridobijo znanje v programih: DaVinci Resolve, iMovie, Adobe Premiere, youtube.
RAZVOJ KOMPETENC PRI UČENCIH
Moj namen bi bil, da med učenci razvijem kompetence na področju iskanja idej na youtubu in drugih medijskih področjih. Prav tako bi se učencem predstavile nove digitalne kompetence z uporabo programov za urejanje filmskega medija (adobe, iMovie…). Vsi omenjeni programi, ki bi se uporabljali med projektnim delom, so omogočeni tudi zasebni uporabi, ne samo uporabi v času šolskega izobraževanja, kar pomeni, da bo učenec svoje digitalne kompetence, ki jih je začel razvijati v šoli, lahko nadgrajeval tudi kasneje.
Poleg razvoja digitalnih kompetenc, bi učenci razvijali tudi kompetenco ustvarjanja, saj velik del projektnega dela predstavlja domišljija učencev in idealiziranje idej.
Prav tako pa bi vsak posameznik gradil na komunikaciji in sodelovanju, saj bo to eden izmed ključnih faktorjev za uspešno opravljeno delo.
MOJE MNENJE O SPLETU 2.0
Sama menim, da je uporaba spleta 2.0 izredno uporabna, sploh na področju poučevanja, kjer lahko s pomočjo spleta 2.0 in spletnih aplikacij ter programov, učencem predavanja naredimo bolj zabavna in sproščena. Uporaba spleta ter spodbujanje drugih k uporabi je sprejemljivo, dokler splet ter samo tehnologijo znamo uporabljati pravilno. Lahko se zgodi, da nas prekomerna uporaba spleta in določenih aplikacij pripelje do zapletov in neudobnih situacij. Splet je izredno uporaben, je neizogiben na vseh področjih, vendar se velikokrat zgodi, da nam uporaba uide izpod rok. Mnogo učiteljev ravno zaradi tega razloga danes še vedno prisegajo na klasično, ”staromodno” učenje, se pravi na zanašanje na knjižne vire in literaturo.
VIRI
Ministrstvo za šolstvo in šport: Učni načrt za izbirni predmet Filmska vzgoja v osnovni šoli, pridobljeno z: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Filmska_vzgoja_izbirni.pdf
