Projektno učno delo podprto z IKT

Za projektno učno delo pri predmetu informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraževanju sem se odločila izdelati refleksijo namenjeno učencem v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in sicer v 9. razredu osnovne šole. Kot predmetna učiteljica likovne umetnosti v 9. razredu bi želela zasnovati nalogo nekoliko arhitekturnega karakterja, za izvedbo katere bi imeli učenci približno mesec dni časa. Naslov naloge bo: Moj dom. Delo se bo izvajalo v dvojicah, vendar bo delo obeh učencev precej neodvisno. Naloga se mi za starost učencev ne zdi prezahtevna, temveč primerna, saj so učenci v zadnjem razredu osnovne šole in bo navsezadnje določen delež učencev kmalu zapustil dom in odšel v srednjo šolo v oddaljene kraje, kjer si bodo sami kreirali svoj bivalni prostor.
NALOGA
Kot je iz naslova razvidno, bo tematika naloge povezana z okoljem v katerem bi učenci želeli živeti. Začetek naloge bo predstavljala razdelitev v dvojice. Vsak par se bo pri prvi uri izvajanja projekta napisal na seznam, tako da poznejša menjava dvojic ne bo mogoča, mogoča pa bo medsebojna pomoč med pari. Delo posameznika v paru bo prav tako razdeljeno. Glede na to, da bo naloga vsakega para, da izdelajo dizajn hiše z okolico v kateri bi želeli živeti, bo delo razporejeno v štiri dele, od katerih bosta prva dva dela opravljala oba učenca, tretji del bo individualen, vendar bo zanj potreben dogovor med članoma para, četrti del pa bo predstavitev izdelanega projekta. Učenci bodo imeli za nalogo 5 tednov časa, delo pa bodo pri urah likovne vzgoje opravljali s pomočjo šolske opreme (računalnikov, tablic…), za dodatno delo pa bodo lahko uporabili domačo opremo, ki omogoča digitalno ustvarjanje, dogovarjanje v paru, ki bo izdeloval skupni izdelek, pa bo omogočeno preko klepeta v spletni učilnici šole. Za izvajanje skupnih aktivnosti izven časa pouka, se bosta lahko člana dogovorila tudi na domu katerega od učencev, omogočena pa bo tudi uporaba opreme v računalniški učilnici po pouku.
(Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt (17.2.2011), 16, 20, 28)
POTEK NALOGE
1.Korak
Pri prvi uri se bodo učenci razdelili v pare, vsak par pa se bo zapisal na seznam, zato bo poznejša menjava para nemogoča. Glede na to, da naloga zajema oblikovanje in dizajn hiše z okolico v kateri bi radi živeli, se bo vsak par dogovoril, kateri del bo oblikoval kateri od članov in poleg imena dopisal ali bo prevzel interier ali eksterier.
Pri prvi uri bo moral vsak od učencev poiskati najmanj 3 fotografije iz katerih bodo izhajali. Učenec, ki bo oblikoval interier, bo moral poiskati vsaj tri fotografije notranjosti hiše, v kateri bi rad živel, drugi član para, pa bo poiskal fotografije okolice. Navodila, ki jih bodo učenci še dobili so, da morajo biti fotografija, iz katerih bodo izhajali in nato tudi celoten projekt realističen, ne pa domišlijski, poudarek pa bo tudi na funkcionalnosti.
Fotografije bodo učenci iskali na straneh Pixabay in Pexels. To so spletne strani, kjer so vse fotografije, ki zavzemajo najrazličnejše teme, s CC licencami kar pomeni, da jih lahko uporabimo, predelujemo… Iskanje fotografij na zgolj teh straneh, bo učenca razbremenilo vedno vnovičnega iskanja licenc, za vsako sliko, s čimer bo učenec prihranil na času in ga porabil za osredotočenje na projekt.
Ko bodo opravili prvi del naloge, torej poiskali vsak po najmanj tri fotografij interiera ali eksteriera, bodo prišli na posvet z učiteljico – torej z mano. S pomočjo učiteljice bodo s skupnim dogovarjanjem izbrali po eno fotografijo interiera in eno eksteriera, ki bosta ustrezali obem učencem in bosta usklajeni. Iz izbranih fotografij bodo nato pari izhajali skozi celoten projekt.

2.Korak
Drugega koraka se bosta učenca v paru lahko lotila že pri prvi uri, pri kateri bosta tudi opravila prvi korak, ali po pouku, ali doma. V tem delu bosta morala učenca narisati načrt hiše z okolico. Izhajala bosta iz izbranih fotograifj, vendar ne bosta smela le prerisati, temveč bodo morale v načrtu biti vidne lastne ideje učencev. Načrt bo delo obeh učencev, zanj pa bo potrebno dogovarjanje za obliko hiše, višino, razporeditev prostorov (najmanj treh in največ petih), vhodov v prostore , itd… Skic bodo lahko naredili več, obvezni pa boste dve in sicer en tloris ter ena barvna skica z zasnovo opreme.
Posvet glede česarkoli in premagovanje ovir, ki se bodo pojavile v procesu bo možno z mano kot njihovo mentorico pri pouku in pred oziroma po pouku ter po spletni učilnici.
Načrt bodo učenci izdelali do naslednje ure v analogni obliki. Zanj bodo lahko uporabili različne tehnike in različne formate. Uporabili bodo lahko dvodimenzionalne (risanje, slikanje…) ali tridimenzionalne tehnike (maketa) prikaza prostora katerega bodo v naslednjih urah pretvorili v digitalno obliko.
3. Korak
Naslednje dve uri nato pa tudi doma, bodo vsi učenci uporabljali aplikacijo Planner 5d. To je aplikacija, ki je na internetu dostopna brezplačno, tako da bo dostop, kljub omogočanju šolske računalniške opreme, možen tudi doma. Aplikacija je temi ustrezna, saj omogoča urejanje hiše z okolico. Odklenjena je samo določena oprema, ostala pa je plačljiva, zato bom učence omejila le na odklenjeno, saj menim, da je te dovolj. Omejenost opreme zmanjša izbor, kar po mojem mnenju ugodno vpliva na izvedbo naloge, saj skrajša čas izbiranja in lahko učenci več naredijo v času pouka.
Predviden čas za dokončan izdelek dizajna interiera ali eksteriera vsakega učenca je dve uri likovne umestnosti (torej dva tedna), seveda pa je omogočeno tudi delo izven časa pouka, tako da menim, da je učencem na razpolago dovolj časa.
4. Korak
Pri četrtem in hkrati zadnjem koraku, bi želela, da učenci pri uri likovne umetnosti predstavijo končani izdelek. Predstavitev mora biti v programu Power Point. To je brezplačno dostopen Microsoftov program, ki ga učenci lahko uporabljajo tako v šoli kot doma. Za program menim, da je učencem domač in poznan ter zelo pregleden.
Predstavitve bodo kratke – 5 minutne, pri njih pa bo vsak izmed učencev na kratko opisal zakaj je izbral določen dizajn, s katerimi problemi se je srečeval kot posameznik in v paru, kaj mu je digitalno ustvarjanje omogočalo, kar mu analogno ne bi ter kako je zadovoljen s končnim izdelkom.
Predstavitev mora vsebovati fotografije analognih načrtov (fotografirajo lahko s tablicami dostopnimi v šoli ali domačo opremo) ter načrte izdelane digitalno.

PRIČAKOVANI REZULTATI
Od učencev za katere je naloga namenjena pričakujem, da bodo rezultati uspešni in bodo tudi učenci z njimi zadovoljni. Glede na starost, ki se v zadnjem razredu osnovne šole giba med 14 in 15 let, sklepam, da so učenci sposobni ureditve vsaj okvirne ureditve bivalnega prostora. Mislim, da jim bo naloga koristila tudi v prihodnje, saj bodo kmalu prišli do življenjske točke, ko bodo nekateri od vstopu v srednjo šoli morali vsaj čez teden zapustiti dom in živeti v dijaških domovih, kjer si bodo bivalni prostor dejansko urejali sami.
Boljše rezultate pričakujem tudi zaradi delovanja v parih, kjer bosta učenca drug drugega spodbujala in nadgrajevala ter izboljševala ideje. Istočasno pa lahko pride zaradi delovanja v paru do problemov v komunikaciji in dogovarjanju, saj morata učenca skupaj ustvariti isti projekt. Prav zato sem dejavnosti, ki jih učenca naredita v sodelovanju ovrednotila z nekoliko nižjimi odstotki. Razlog za to je tudi ta, da pri delu v dvojicah včasih pride do nepravične razdelitve dela, kjer en učenec opravi več kot drugi. Vložen trud vsakega učenca se bo pokazal v individualnem delu, ki je tudi ovrednoten z največ odstotki. Tudi predstavitev končnega izdelka je namenjena temu, da bi se izkazalo ali je kateri od učencev naredil več kot drugi, saj bi ta znal o izdelku več povedati.
Pri projektu sicer pričakujem tudi nekatere probleme, vendar ti niso nerešljivi. Menim, da se bodo učenci srečevali predvsem s problemi glede realističnosti in funkcionalnosti, vendar sem jim kot učiteljica in mentorica dolžna pri tem pomagati, jim razložiti zakaj določene stvari niso najboljše in jim predlagati boljšo rešitev.

KRITERIJ OCENJEVANJA
NZD (1): 0-50%, ZD (2): 50-65%, DB (3): 65-80%, PDB (4): 80-90%, ODL (5): 90-100%
1.Korak: iskanje treh realističnih fotografij in dogovarjanje za izbiro ene -> 10 %
Odstotki se odštejejo v primeru, da:
– učenec poišče manj kot tri fotografije
-poiskane fotografije niso realistične
2.Korak: izdelava analognih načrtov do naslednje ure -> 30 %
Odstotki se odštejejo v primeru, da:
-učenec ne nariše ustreznih načrtov (niso v skladu s sliko iz katere izhaja ali pa je slika popolnoma prerisana, ne vsebujejo vsaj 3 in največ 5 prostorov, niso realistični)
-delo obeh učencev se izključuje
-učenec prinese le en načrt, dobi le polovico odstotkov – torej 15 %
3. Korak: izdelava digitalnih dizajnov interiera ali eksteriera -> 40 %
Odstotki se odštejejo v primeru, da:
-dizajn ni realističen
-dizajn ni funkcionalen
-učenec se sploh ne drži predhodnih načrtov (če stvari doda ali izboljša/izpopolni se odstotki ne odštejejo)
4. Korak: predstavitev -> 20 %
Odstotki se odštejejo v primeru, da:
-naloga do predstavitve ni končana
-naloga ni predstavljena v ustrezni obliki (PowerPoint predstavitev)
-naloga ni v skladu z navodili (ni realistična, funkcionalna)
OCENJEVANJE
Izdelke bom ocenjevala na podlagi vloženega truda, funkcionalnosti in realističnosti. Na oceno bo vplival tudi okvirni zapis poteka dela med poukom, ko bom spremljala, koliko se učenci trudijo. Največjo vlogo pri oceni bo tako imel trud, najmanjšo pa estetskost izdelka. Pomembna bo tudi, da bo izdelek funkcionalen in realističen ter izdelan po navodilih, ki jih bodo učenci dobili pri pouku. Kriterij za najvišje ocene bo napredek skozi celoten projekt, ki bo nastal ob popravkih lastnih napak učenca samega ali ob upoštevanju mojih predlogov za izboljšavo.
DIGITALNE KOMPETENCE
V svoji nalogi bom poskušala učence pripraviti do tega, da bi uporabljali vseh pet področji digitalnih kompetenc. Uporabljali bi tako tiste, ki so jih osvojili v preteklosti, kot tiste, ki bi jih z mojo pomočjo osvojili v procesu dela. Prvo področje digitalnih kompetenc torej informacije, bi zajemalo iskanje fotografij, shranjevanje in predelovanje le teh. Ta del projekta bi namreč potekal v razredu, torej bi jim ob potencialnih ovirah lahko priskočila na pomoč. Druga kompetenca je komunikacija, z njo pa bi se ukvarjali ob komuniciranju preko spletne učilnice ob domačem delu z drugim članom dvojice ali z mano kot učiteljico. Ustvarjanje kot tretje področje digitalnih kompetenc bi bilo obvezno za izvedbo projekta. Z digitalnim ustvarjanjem bi se srečali tako v četrti fazi, ko bi ustvarjali dizajn hiše z okolico, kot tudi pri zadnji fazi ustvarjanja Power Point predstavitve. Četrta kompetenca je varnost v digitalnem svetu. Menim, da je to ena od najbolj osveščenih digitalnih kompetenc v osnovni šoli, saj poteka na to temo veliko predavanj in delavnic, pa vendar bi učence pred začetkom projekta še enkrat opozorila, na kaj morajo biti previdni ob digitalnem ustvarjanju. Tako bi se povečala verjetnost, da se bodo držali tudi te kompetence. Zadnja kompetenca je reševanje problemov. Pri tej kompetenci bi od vseh kompetenc učenci najverjetneje potrebovali največ moje pomoči. Probleme bi jim pomagala reševati ob ugotovitvi, da je funkcionalnost naloge sporna, pomagala pa bi ji tudi pri reševanju problemov pri uporabi orodij in programov, s katerimi bi imeli zaradi pomanjkanja znanja težave.
(Nančovska Šerbec, 2019)
MOJE MNENJE O UPORABI SPLETA 2.0 IN PEDAGOŠKEGA KOLESA V RAZREDU
Moje mnenje o uporabi spleta 2.0 in pedagoškega kolesa v razredu je, da ga je pametno uporabljati v enakem razmerju z analognimi načini reševanja problemov. Ne strinjam pa se, da bi bil pouk popolnoma digitaliziran, niti popolnoma analogen. Sama sem obiskovala osnovno šolo, kjer smo imeli večino nalog v analogni obliki, z računalniki pa smo se zelo malo srečevali. Svojo izkušnjo bi opisala kot popolnoma nepraktično v svetu, kjer se vedno več stvari digitalizira. Uporaba izključno analognih načinov reševanja problemov je bila mogoča v preteklosti, ko je bil dostop do digitalnih rešitev zelo omejen ali pa nemogoč. Danes menim, da je uporaba digitalnih rešitev koristna, saj učence izobrazi v mediju, do katerega ima večina dostop vsak dan. Istočasno sem tudi proti popolni digitalizaciji vzgoje in izobraževanja, saj menim, da so otroci in učenci digitalnemu svetu izpostavljeni vsakodnevno, zato menim, da bi bilo pametno v osnovno izobraževanje vključiti enako količino digitalnih in analognih medijev.

 

Licenca Creative Commons

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

 

VIRI IN LITERATURA:
Nančovska Šerbec, I. (2019) Digitalna kompetenca: Predmet IKT v izobraževanju [PowerPoint]. Pridobljeno s: https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/3704/mod_folder/content/0/3_DIGCOMP_in_tehnologije.pptx?forcedownload=1 (21.12.2019)
Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt (17.2.2011). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. Povzeto po: http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf (21.12.2019)

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 24 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...