Likovni pedagogi ustvarjamo digitalno

IKT v izobraževanju - LP, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

Storitve spleta 2.0 (Tjaša Ljubi)

Avtor: · 19. novembra, 2017

V refleksiji sem se odločila osredotočiti na vlogo predmetne učiteljice, in sicer učiteljice likovne vzgoje. Storitve spleta 2.0 pa bi uporabljala v tretji triadi osnovnošolskega programa, saj bi bili učenci že bolje seznanjeni z raznimi spletišči in bi se v njih lažje orientirali.

Kot prvo storitev sem si izbrala blog oz. spletno storitev wordpress. Na njem bi učenci objavljali svoje projekte ter si ogledali različna gradiva in utrinke izpred prejšnjih ur. Namen bloga bi bil tudi lažje komuniciranje med nami vsemi in pa vpogled v vsa tri leta pouka likovne vzgoje. Tudi pridobivanje informacij bi bilo za vse udeležene precej lažje. Stran bi bila oblikovana precej podobno kot ta, na kateri je objavljena ta refleksija, vendar le malce preprostejša. Vključila bi tudi kratke ankete, da bi bolje spoznala za kaj se najbolj zanimajo učenci ter kaj jim je pri pouku najbolj všeč oziroma kaj jih najbolj moti. Tako bi lahko prilagodila učni načrt in izboljšala ure likovne vzgoje, da bi na njih poleg pridobivanja vseh potrebnih znanj, učenci delali in hodili na pouk z užitkom.

Na wordpressu bi učenci objavljali in prejemali podatke o snovi, ki je za zadnjo triado aktualna in obvezna. Torej bi razvijali izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in spoznavali pojme povezane z različnimi načini izražanja. Tega bi se naučili predvsem preko člankov in videov, ki bi jih objavila preko bloga, ter individualnih nasvetov, ki bi jih podajala, ko bi mi učenci oddali dela. To spletišče bi najbolj pripomoglo ciljem grafičnega oblikovanja, saj bi mi najlažje oddali izdelke kot so fotografije in uporabljali osnovne postopke digitalnih tehnologij. Rezultati bi torej bili izboljšanje znanja na področju digitalnih tehnologij in fotografije. Ocenjeval bi se predvsem napredek učenca in kompleksnost naloge oz. raba čim številčnejših novih znanj na določenem področju.

Druga storitev bi bil vsestranski youtube. Pri pouku ga uporablja večina učiteljev, saj je enkratna storitev za predstavljanje nekaterih delov učnega načrta. Ta spletna stran je uporabna predvsem zato, ker na njo objavlja lahko kdorkoli. Tako imaš videe o prav vsem. Slaba plat tega je, da je ustrezne in kvalitetne videe težje najti. Učencem pa ne bi le predstavljala snovi preko videov na youtube-u, ampak bi jih spodbujala, da tudi sodelujejo. Doma bi lahko sami raziskali snov in poskušali najti uporabne videe, katere bi kasneje lahko delili z razredom in bi vsi skupaj presodili, če je video ustrezen in, če je zares uporaben. Vsekakor pa strani ne bi uporabljali le za gledanje raznoraznih vsebin, ampak tudi za objavljanje. Delili bi si skupni youtube profil, na katerega bi objavljali projekte vsakega leta. Po vsej verjetnosti, bi bile vsebine zasebne, tako, da bi video videl lahko le, če bi imel ustrezen ”link”, oz. bi po želji učencev video lahko bil tudi javen. To spletišče bi bilo enkratno za ocenjevanje in objavljanje projektov kot so animirani filmi, fotomontaže in kratki videi z likovno vsebino. Torej, bi dosegli najmanj tri različne cilje kurikuluma. Učenci bi pridobili znanja na področju fotomontaže, animacije in snemanja. Področja bi ocenjevala podobno kot prej; torej kompleksnost naloge in napredovanje na določenem področju.

Menim, da je raba spleta 2.0 zelo pomembna in uporabna v današnjem izobraževanju. V bistvu je skorajda obvezna. Omogoči nam lažje komuniciranje z celotnim razredom, poleg tega nam omogoča dostop do neskončnih novih informacij. Mislim, da se bo raba takšnih spletišč v šolah le še stopnjevala, kar je dobro, dokler se učence in učitelje primerno usposobi in usmeri. Seveda se najde tudi slabe plati rabe raznih novih spletišč, a dobre lastnosti po mojem mnenju še vedno prevladujejo.

 

VIRI:

(Skupno 25 obiskov, današnjih obiskov 1)

Oznake:

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost