Keeping up with Pavlina

Ime mi je Pavlina, za prijatelje Pavla. Rojena sem v Celju, imam starejšega brata Aljošo. Prihajam iz zelo športne družine, kjer se vsi aktivno ukvarjamo s športom. Mami je profesionalno igrala košarko v Celjskem klubu, ati pa rokomet v Velenjskem klubu. Ker sva jima z Aljošo sledila, se je on odločil za košarko, jaz pa za rokomet. V drugem razredu se je začela moja rokometna kariera, ki je trajala vse do konca četrtega letnika. Včlanjena sem bila v Celjski rokometni klub  Z’dežele, kjer sem spoznala veliko prijateljev. Največje veselje, srečo in nova trdna prijateljstva, mi je prinesla sezona 2016/17, ko sem prvič vstopila v člansko ekipo, poleg tega pa sem igrala tudi pri mladinski ekipi. S puncami smo se vse odlično razumele, kar je vplivalo tudi na rezultate, saj smo bile 3. v državi in 2. v pokalu, pri mladinkah pa prav tako 3. v državi. Šport mi je podal veliko življenjskih naukov, kot na primer: kako se pobrati po porazu in nikoli obupati,… tudi sedaj ko obiskujem likovno pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani, me šport se vedno spremlja, saj trenutno živim v stanovanju polno perspektivnih športnikov, kjer je debata o športu ves čas prisotna.

podprvakinje

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Trenutno aktualno vprašanje, ki velja prav za vsakega mladostnika danes je… ikt v mojem življenju ALI ikt moje življenje. Menim da vsak mladostnik več kot polovico svojega dne preživi v uporabi ikt-ja, zavedno ali pa tudi ne, saj je ikt danes že vse povsod. Moj dan obkrožen z ikt-jem poteka nekako takole:

Ker v sobi spimo trije, me zjutraj zbudijo 3 različne budilke, da se lažje vstanem in dokončno prebudim, si vklopim radio in se ob glasbi uredim za faks. Ker zjutraj ne jem zajtrka, ta čas izkoristim za gledanje najljubše serije Modern family. Ker živim 5 minut stran od faksa, med hojo pokličem mami, ki je moj motivacijski steber. Na faksu pred predavanji pregledam svoj mail in sporočila, ki so prispela med mojo odsotnostjo. Ko je čas za kosilo, se s prijatelji odpravimo na trolo, kjer vsak z dotikom kartice ob terminal plača vožnjo v center, med vožnjo pa skupaj na mobitelu poiščemo oz izberemo restavracijo, ki ponuja možnost uveljave bona. Tekom dneva pa prav tako uporabljam aplikacijo snapchat, kjer slikam stvari, ki so mi smešne ali stvari, ki me presenetijo. Ob vožnji nazaj domov velikokrat preberem novice na elektronski tabli, ki visi na troli. Zvečer prek FaceTime pokličem najboljšo prijateljico, ki je odšla študirat medicino v Makedonijo. Ker živim skupaj s 4 fanti, gledamo za mizo ob večerji tudi televizijo, kjer predvajamo nba tekme. Preden grem spat, uredim na računalniku stvari, ki so povezane s faksom.

REFLEKSIJA

Tega predmeta sem se na začetku kar precej bala, saj nisem tehnični tip človeka, vendar pa mi je profesorica malo razbremenila strah. Počasi in odlično me je vodila skozi ure, od katerih sem odpeljala veliko. Naučila sem se opravljati in objavljati v naši spletni strani Arnes splet. Prav tako sem se seznanila s perečim problemom kopiranja slik iz interneta in kako se tej težavi izogniti z kopiranjem iz spletnih strani kjer je to dovoljeno, kot na primer Pexels, Pixabay,… Praktikantka nam je pokazala tudi kako si svoje slike zaščitimo z licenco, to storimo z creative commons.

Če bi imela več časa, bi se bolj natančno in podrobneje lotila zadeve in urejanja samega prispevka. Prav tako pa bi si pregledala nekaj prejšnjih nalog, da bi lažje ugotovila kako bi naj sploh prispevek izgledal. Največ časa mi je vzelo iskanje moje fotografije, saj večino rokometnih fotografij ni mojih ampak od fotografov, ki so takrat fotografirali tekme. Poleg fotografije pa je čas tiktakal tudi pri popravljanju mojih slovničnih napak, ki jih je veliko. Znanje o pravicah in kopiranju slik mi bo prišel prav tako letos kot v prihodnje. Ker nimam dobrega besednega zaklada, mi je veliko težavo predstavljajo izražanje čustev in misli, zato mi celotno pisanje prispevka ni bilo najbolj všeč, sem se pa rade volje spomnila mojih trenutkov igranja rokometa.

Pri projektu ne bi spremenila ničesar, saj bodo te informacije prišle prav v moji nadaljnji poti.