Mavrica in Samorogi (fantazijsko razmišljanje T. Morela)

Živijo, sem Tjaša Morela imam brata dvojčka in sem po duši še vedno otrok. Prijatelji bi me opisali kot prijazno, igrivo, vedno nasmejano dekle z zabavnimi in malo norimi idejami. Družina in drugi sorodniki pa vedno samo rečejo: » ah, ona je umetnica.« Mislim da tega ne rečejo vedno v dobrem smislu, ampak jaz se ne menim za to. Življenje je polno lepih stvari, ki jih mi umetniki lahko izkoristimo za dobro.

Kot majhna deklica sem veliko časa preživela pred pobarvankami, ter jih barvala na različne načine. Izmišljevala sem si »nove« tehnike, ki bi lahko pobarvanko še bolj naredilo zanimivo. Likovna mi je pomenila vse. Dala sem jo na prvo mesto, zato so mogoče trpeli  drugi predmeti (oops). Iz deklice sem zrastla v najstnico, pobarvanko sem zamenjala za bel papir, čopič ali svinčnik. Ugotovila sem da se z umetnostjo hočem tudi naprej v življenju ukvarjat, zato sem se vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo.  Izbrala sem smer modno oblikovanje, ker po resnici povedano sem imela rada shopping. In misel na to, da bom sama delala oblačila in kreirala, se mi je zdelo fenomenalno. Kdo ne bi hotel imeti svojih kreacij in jih predstavljal na modni reviji?  Na koncu sem ugotovila, da marsičesa nisem vedela. Nisem vedla kaj rabijo narediti modni oblikovalci, da je njihova modna revijo izgleda tako popolna. Zdaj, ko razmišljam za nazaj moje izbire šole nebi nikoli zamenjala za kaj drugega. Kljub vsem stresom in neprespanih  noči sem dobila ogromno znanja. Najbolj všeč mi je bila zaključna naloga. Naredili smo modno revijo, ter se predstavili javnosti.

Tukaj je na primer objava od revije Elle.

Nisem mogla izbrati ene fotografije, zato sem jih pet. Tema modne revije je bila SVOBODA.

obleka iz vezenine

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

obleka iz vezenine (od strani)

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

vrhnje oblačilo iz vezenine_hlače

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

vrhnje oblačilo iz vezenine_hlače (3/4)

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Modna revija SŠOF

 This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Po končani srednji šoli sem se vpisala na filozofsko fakulteto, oddelek pedagogika in andragogika. Izbira je bila napačna, saj sem ne prestano razmišljala o šolah, ki imajo v programu umetnost. Vedela sem, da želim delati z otroci zato sem izbrala Pedagoško fakulteto, oddelek likovna pedagogika.

Izvedeli ste mojo zgodbo, zdaj vam pa lahko povem zakaj sem izbrala naslov mavrice in samorog. Predstavljata mi vrednoti, ki si jih želim držati.

Po dežju vedno posije sonce in se pokaže mavrica (mislim da vsi razumemo ta stavek). Mavrica pa mi tudi pomaga, ko sem neodločena (sem kar velikokrat neodločena, saj sem tehnica- ne bi smel biti tak izgovor ampak je…oopa). Ko se odločam na primer med dvema stvarema lahko nato izberem srednjo pot ali pa kot jaz rečem barva mavrice.

Hmm kaj pa samorog? Samorog je njegov naravni habitat nebo. Ker je čarobna žival se seveda najrajši druži z gospo Mavrico. Skupaj zganjata norčije in se zabavata. Pole tega vsi moji prijatelji vedo da imam najrajši fantazijo in samoroge.

Moja utemeljitev naslova je končana.

Tukaj je pa se moj najljubši citat. Zaradi njega sem se tudi odločila za pedagogiko.

»Every child is an artist. The problem is how to remain an artist once we grow up.«

JAZ IN IKT

Po resnici povedano nisem veliko pričakovala od tega pouka. Mislila sem da se bomo še enkrat vse učili o Wordu, Power Pointu ali o Excelu.  Bila sem prijetno presenečena, ko sem izvedela kaj bomo delali. In zdaj komaj čakam, da začnemo, saj vem da veliko stvari ne znam, ter se jih želim naučiti.

S tehnologijo smo pravzaprav vsako sekundo. Včasih se ne zavedamo koliko časa preživimo pred ekranom (telefonskim ali računalniškem), koliko časa izgubimo s pogovarjanjem preko aplikacij, kakor da bi se lažje dobili na kavici in predebatiral stvari. Tehnologija ima kot slabe in dobre lastnosti, ampak mi se bolj zavedamo dobrih ter pozabimo slabe. Konec koncev pa v današnjem ne moremo živeti brez tehnologije. Vse se vrti okrog njih.

REFLEKSIJA

S to nalogo sem imela veliko težav. Že od nekdaj ne znam na »pravilen« način izražati samo sebe, kaj šele to, da bi opisala sebe in se predstavila širši javnosti.  S pisanjem sem začela najmanj štirikrat, ampak potem, ko sem previdno izbrala kaj bom delila javnosti in kaj jaz želim da ostane privatno se je besedilo pisalo kar samo. Všeč mi je bila tema projektne naloge. Zdi se mi super naloga in tako lahko sošolci bolj spoznajo mene in jaz njih.

Težko povem kaj bi lahko napisala, če bi imela več časa, saj sem si jaz izbrala koliko časa bom porabila za to nalogo. Menim da sem čas pravilno uredila. A nikoli ni perfektno, mogoče bi spremenila, kako sem vse to napisala. Lahko bi bilo lepše in malo bolj kvalitetno.

V tej nalogi sem se naučila, kako objaviti na Arnes spletu. Poleg tega sem se naučila, kako zavaruješ svoje izdelke preko creative common strani.  In kako najdeš fotografijo, ki jih lahko ponovno uporabiš za svoje namene ne da bi s tem kršil kakšne pravice in delal nekomu krivico.  Naučila sem se kako pravilno vstaviti in urediti povezavo.

Svoje znanje bom uporabljala pri seminarskih nalogah ali ko bom kakšna svoja dela objavljala na spletnih straneh. Poizkusila bom seznaniti tudi druge. Ko bom pa učila na šolah bom pa bila pozorna na druge, da pravilno uporabljajo pravice drugih, ter če ne bo nobenega predavanja v šolah o zaščiti tvojih del ali kraji drugih bi poizkusila najprej v svojem razredu predavat o takšnem problemu in potem še drugim. Če seznanim vsaj enega lahko že tisti pove drugim in bi se razširil ta  vednost.