Digitalne kompetence učencev -K. Z.

Likovna umetnost se s tehnologijo zelo povezuje, kar si morda takoj ne bi mislili. Velik napredek je pomenilo odkritje fotografije, od takrat dalje pa stopata likovna umetnost in tehnologija z roko v roki. Veliko umetniških del spoznamo preko medijev in oglaševanja, kar pomeni, da je tehnologija nekakšna povezava med družbo in umetnikom. Ker umetnik s svojim umetniškim delovanjem kaže svoj odziv in odnos na aktualne dogodke, se izraža na številne načine. Avtorji tako izbirajo med klasičnimi likovnimi postopki (slikarstvo, grafika, … in tudi fotografija) ali pa posegajo po elektronskih in drugih novodobnih medijih (Globočnik, Sosič, 2009).

V učnem načrtu likovne vzgoje v osnovni šoli sem si kot svoj predmet obravnavanja izbrala slikanje v 8. razredu. To področje in točno ta razred sem si izbrala, ker so me močno pritegnili cilji, ki bi jih naj pri pouku učenci dosegli, in likovni pojmi, s katerimi bi se naj seznanili. Odločila sem se za slikanje domišljijskega prostora, pri katerem bi učenci upoštevali prostorske oziroma globinske ključe, kot so: prekrivanje figur, intenzivnost barvnih ploskev, manjšanje oziroma večanje figur z oddaljevanjem oziroma bližanjem, postavitev figur na slikovno površino glede na oddaljenost itd., s katerimi bi na dvodimenzionalni površini ustvarili iluzijo prostora.

Ker sem med brskanjem informacij ugotovila, da je tehnologija uporabna tudi za povezavo med družbo in ustvarjalci, sem želela to preizkusiti. Tako sem se odločila, da bi informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju v svoj projekt ‘vpletla’ s storitvami spleta 2.0. Z učenci bi lahko ustvarili svojo skupino na družbenem omrežju, tako, da bi lahko do nje dostopali vsi, tudi tisti, ki bi pri urah likovne vzgoje npr. zaradi bolezni manjkali. Na naši skupini bi lahko pred dejanskimi prvimi urami obravnavanja te snovi objavila svetovno znane primere iluzij prostora, s katerimi bi učencem približala našo bodočo nalogo. S tem bi jim dala možnost, da razmislijo in izoblikujejo svojo idejo, tako da s tem ne bi izgubljali časa in bi pri pouku lahko začeli takoj ustvarjati. Poleg tega pa bi lahko učenci tekom procesa v skupino objavljali morebitna vprašanja ali dileme, ki bi se jim doma pojavila, s čimer bi lahko probleme takoj razjasnili ali pa celo začeli debato na to temo.

Poleg objav na družbenem omrežju, pa bi se med storitvami spleta 2.0 odločila tudi za blog. Če bi v skupini na družbenem omrežju tekla naša komunikacija tekom procesa ustvarjanja, pa bi na blog objavili samo končne izdelke. Dostop do bloga bi poleg učencev imeli še njihovi starši, da bi imeli majhen vpogled v ustvarjanje njihovega otroka. Fotografij učencev, torej avtorjev del, ne bi objavljala, s čimer bi se izognila  staršem, ki objavljanja fotografij z njihovim otrokom ne bi dovolili.  Objavljene bi bile tako samo slike izdelkov in imenom avtorja, ki bi jih pred objavo zaščitila z ustrezno licenco, s čimer bi učence tudi seznanila s pomenom tovrstnih licenc. Na blogu bi se tako z izdelkom predstavili čisto vsi učenci enakovredno, po abecednem vrstnem redu, s čimer bi poskrbela, da ne bi prišlo do morebitnega tekmovanja, občutka manjvrednosti. Poleg tega bi vsak oblikoval krajše besedilo, ki bi ga objavili pod fotografijo avtorskega dela, s čimer bi okvirno razložil, kaj je želel na slikovni ploskvi upodobiti. Blog bi učencem služil kot pregled vseh del, pri čemer bi lahko za naslednja slikanja črpali kakšno inspiracijo in se na tak način izboljševali.

Pričakovani rezultati dela so, da učenci razumejo načine, s čimer lahko slikovni ploskvi dodajo iluzijo tretje dimenzije. Poleg tega bi kot rezultat dela štela tudi to, da je učenec na podlagi svojega izdelka zmožen poimenovati prostorske ključe, ki jih je uporabil. Pri ocenjevanju bi se osredotočila na zanimivost in atraktivnost domišljijske kompozicije, na število uporabljenih prostorskih ključev in na znanje, ki ga učenec o njih ima. Poleg tega bi velik poudarek dala še na spretnost uporabe barv in razumevanje, da so barve v ozadju hladnejše in manj intenzivne, kar bi se naj odražalo tudi na samem delu. Pri ocenjevanju pa ne bi pozabila niti na sodelovanje pri pouku in v skupini na spletnem omrežju ter zavzetost, s katero se je učenec lotil naloge. Zavedam se namreč, da ni vsak rojen kot izjemno nadarjen genialen slikar, vendar pa vem, da je zelo velika razlika med učencem, ki se zaradi nezainteresiranosti naloge loti površno in z odporom ter med učencem, ki da, kljub manjšim spretnostim likovnega izražanja, od sebe svoj maksimum. Rezultati se povezujejo z učnimi cilji kurikuluma v tem, da učenci razvijajo in negujejo svoj individualni način izražanja, da spoznavajo nove pojme, povezane z izražanjem na ploskvi in da razvijajo občutek za slikanje iluzije prostora.

Med petimi digitalnimi kompetencami – informacije, komunikacija, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov – bi učenci skozi aktivnost razvijali informacije, komunikacijo, ustvarjanje vsebin in varnost. Informacije bi kot digitalno kompetenco razvijali s pregledovanjem objav na družbenem omrežju. Informacije, pridobljene z naše skupine, bi učenci lahko shranili in ugotovili njihov glaven pomen. Komunikacijo bi razvijali z vprašanji in odgovori, debatami v naši skupini. Učenci bi nadgrajevali ustvarjanje vsebin z oblikovanjem besedil, s katerimi bi v blogu predstavili svoje končno delo. S poznavanjem licenc in načinom varovanja avtorskih del pa bi učenci razvijali varnost.

Storitve spleta 2.0 se mi zdijo za razvijanje digitalnih kompetenc zelo uporabne. Poleg tega se mi zdi bistvenega pomena, da učitelj učencem približa storitve, s katerimi se učenci prej še niso seznanili. Sama sem to dosegla z blogom, ker menim, da večina učencev 8. razreda še ni imela možnosti na blogu objavljati. Z objavami na družabnem omrežju, kar jim je sicer zelo blizu, pa smo razvijali druge kompetence in bili konstantno ‘v stiku’. Zavedam se, da je tehnologija prisotna na vsakem koraku, zaradi česar se mi zdi, da bi morala biti z njo še spretnejša. Čez nekaj let bom namreč končala študij in ko bom dejansko nekoč kot učiteljica nastopila v razredu, bom morala biti vselej korak ali dva pred učenci. Tudi v tehnologiji.

Viri

Kocjančič N. (2011). Program osnovna šola , likovna vzgoja, učni načrt. Pridobljeno s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf [2. 12. 2018].

Globočnik D. in Sosič S. (2009). Tehnologije v likovni umetnosti. Ljubljana: Slovensko društvo likovnih kritikov.