Digitalne kompetence učencev

Likovna umetnost kot šolski predmet je čedalje manj cenjena, ljudje ji ne pripisujejo dovolj velike vloge pri razvoju posameznika. A umetnost je ravno nekaj, kar spremlja človeštvo že od samih začetkov njegovega zavedanja. Igrala je tudi pomembno vlogo pri razvoju tehnologije, predvsem fotografije. Sama vem kako se lahko z umetnostnim ustvarjanjem izražaš, ko zatajijo ostala sredstva in to bi rada pri učencih tudi dosegla. Hočem, da nove generacije naučimo kako se z umetnostjo lahko osvobodijo marsikaterega slabega občutka.

Pri spoznavanju samega učnega načrta v osnovni šoli, sem ugotovila, da bi mi za dosego ciljev najbolj odgovarjala zadnja triada(7., 8., in 9. razred), saj že imajo nekaj predznanja. V UČNEM NAČRTU vsebina programa za učence zadnje triade zajema smiselno sintezo obeh likovnih sklopov: oblikovanje na ploskvi in oblikovanje v prostoru. Pri tem se mi zdi smiselno, da med seboj poskusim povezati obe vsebini. Najprej bi učencem za vajo predstavila risanje v perspektivi, saj bi le tako najlažje dojeli sam pojem prostor. Z osvajanjem prostorskih ključev bi dobili osnove pri orientaciji in dojemanju okolice.  Prvo vajo bi posvetila predvsem za spoznavanje prostorskega ključa: konvergenca linij. Učenci bi risali hodnik v šoli in tako ugotavljali kam so usmerjene linije na hodniku in ali njihove smeri pravilno prenašajo na risbo. Pred samo vajo bi pokazala primere slik/fotografij:

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Nalogo bi učenci nadaljevali na računalnikih, kjer bi se seznanili s storitvami spleta 2.0. Najprej bi jim s pomočjo Youtuba pokazala videoposnetke na samo temo prostora, da bi obnovili potrebna znanja. Ko bi presodila, da stvar že razumejo, bi jih preusmerila na digitalen slikarski program, imenovan Krita. Program ni prezahteven za uporabnike, ki obiskujejo zadnjo triado, ustvarjalcu ponuja dovolj svobode, da se primerno izrazi, je neposredna povezava risanja/slikanja in tehnologije. Menim, da bi učencem poznavanje le tega prišlo prav tudi pri drugih predmetih(računalništvo, likovno snovanje, tehnika in tehnologija,…). Ker Krita ponuja ogromen nabor barv, bi za to nalogo želela, da prikažejo nek sanjski prostor. Pri tem bi lahko uporabili še ostalo znanje s področja prostora: barvno perspektivo, zračno perspektivo,… Primer takšne vaje(izdelek na fotografiji je narisan in ne izdelan s Krito):

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Nalogo bi naposled dokončala v povezavi s 3D prostorom. Za to bi izbrala področje arhitekture in učencem predstavila kappa plošče- iz njih bo nastal končni izdelek, nekakšen povzetek celotnega spoznavanja prostora. Iz plošč bi najprej sestavili škatlo, ki ne bi imela ene ploskve in bi tako lahko videli v njeno notranjost. V škatlo iz kappa plošč bi nato poljubno umeščali elemente, pri tem pa bi morali upoštevati prostorske ključe. Predhodni nalogi bi jim pri tem pomagali; lahko bi katero izmed njiju poskušali prenesti v tretjo dimenzijo. Ker to ne bi bil enodnevni projekt, bi bilo smiselno, da si učenci stvari slikajo, shranjujejo in izmenjujejo znanje med sabo. Zato bi ustvarila skupen gmail, kamor  bi vsi učenci lahko delili svoje izdelke in se iz objav sošolcev tudi učili. Na skupen gmail bi objavila Youtube posnetke, ki smo si jih pogledali in snov, da bi lahko znanje sproti obnavljali.

Od učencev bi pričakovala v prvi vrsti, da vse naloge oddajo. Prvi kriterij bi bil torej, da so naloge oddane na rok, potem pa še natančnost, odnos do dela skozi celoten potek naloge, samoiniciativnost, iznajdljivost, upoštevanje teoretičnega znanja. Seveda pa bi najbolj cenila trud.  Naloge bi ovrednotila z:

risanje perspektive 30%

naloga s Krito 30%

arhitekturna naloga 40% – največji poudarek bi namenila zadnji, saj predstavlja skupek vsega znanja.

Rezultati bi ustrezali učnim ciljem kurikuluma, saj bi se dotaknili dvodimenzionalnega in trodimenzionalnega prostora, učenci bi spoznali vsa pravila za upodobitev prostora, dobili bi osnove orientacije v samem prostoru in predstave o svetu okoli sebe. Z različnimi likovnimi tehnikami bi razširili svoje znanje na področju likovnega ustvarjanja, zaradi povezave s tehnologijo pa bi osvojili tudi osnovna znanja na tem področju, ki bi jim lahko pomagala tudi drugje.

Mislim, da bi vse tri naloge pokrile, oziroma se vsaj dotaknile štirih od petih digitalnih kompetenc, in sicer: informacij, komunikacije, ustvarjanja vsebin in reševanja problemov. Informacije bi učenci pridobivali s pomočjo uporabe storitev spleta 2.0., lahko bi jih iskali, jih uporabljali v poučne namene in na koncu svoje izdelke v obliki informacij tudi shranjevali. Komunikacijo bi razvijali z medsebojnim povezovanjem in deljenjem informacij na skupnem gmailu. Na Kriti bi ustvarjali nove vsebine in jih kasneje tudi uporabljali pri drugih nalogah, med potekom vseh nalog pa bi se morali spoprijeti z marsikaterim problemom, ki ga lahko rešijo s pomočjo sošolcev in medsebojne komunikacije (tudi na gmailu), v primeru večjega nerazumevanja pa bi se lahko obrnili name. S skupnim reševanjem problemov se lahko učimo drug od drugega.

Menim, da so storitve spleta 2.0. zelo uporabne, vendar prepogosto uporabljene v manj koristne namene. Mladi se z njimi srečajo relativno hitro, večina v osnovni šoli. Storitvi kot sta Youtube in gmail sta splošno znani, ampak opažam, da se premalo ljudi zaveda kako uporabni sta lahko. Učenci bi lahko brskanje o nepomembnih vsebinah, rumenem tisku, reklamah, zamenjali za koristno in uporabno brskanje po spletu. Tehnologija omogoča prikaz podatkov velikih obsežnosti, vendar je na nas, da to znamo pravilno uporabljati. Pomembno bi bilo, da se učence že zgodaj informira o tem kakšne možnosti ponujajo storitve. Vendar je ključno tudi, da se jih nenehno opozarja na pasti.

VIRI:

Digitalne kompetence, pridobljeno : https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/3712/mod_assign/intro/DIGCOMP_Horizon.pdf (17.12.2018)

Pedagoško kolo, pridobljeno : file:///C:/Users/vita/Downloads/PW_SLV_V5.0_Android_SCREEN.pdf (17.12.2018)

Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt. (2011), Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/ucni_nacrti/pp_nis_likovna_vzgoja.pdf (15. 12. 2018)