Rastrska grafika: KAKTUS
Naloge sem se lotila tako, da sem si najprej na Pixabayu izbrala sliko, ki mi je bila všeč. Odločila sem se za kaktus. Izbrano fotografijo sem prenesla na svoj računalnik v velikosti 1920 x 1280 v JPG obliki.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Nalogo rastrske grafike sem se odločila narediti v programu Krita. Tako sem odprla program in ustvarila ‘canvas’ željene velikosti.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Fotografijo sem naložila v program, saj mi je kasneje bila v pomoč pri ustvarjanju. Tako sem naredila prvi ‘layer’, ki sem ga poimenovala kar Fotografija. Layer sem zaklenila, da nanj nisem mogla ustvarjati in sem se lahko vselej vračala na izvirno fotografijo po barve odtenkov.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Najprej sem se lotila izdelovanja ozadja. Ustvarila sem nov ‘layer’, ki sem ga poimenovala Ozadje. Čeprav je bilo ozadje na prvotni fotografiji zelo zelo svetlo rožnato, sem se sama odločila za malo močnejše odtenke. V ‘cofigure Toolbaru’ sem med vzorci izbrala tistega, ki mi je bil najbolj všeč. Med čopiči sem se odločila za Brstles Flat Rough.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Tako sem ozadje pobarvala z izbranima barvo in čopičem. Nekje sem s čopičem večkrat pobarvala isto polje na ozadju, zaradi česar so bili nekateri deli ozadja izrazitejše barve. Za lepši prehod med odtenki sem med ‘filtri’ izbrala možnost ‘zabriši’, kjer sem se odločila za ‘Gaussovo zabrisanost’.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Gaussovo zabrisanost sem na vodoravnem in navpičnem polmeru nastavila na največjo možnost, kar mi je omogočilo nežne prehode odtenkov na ozadju in večjo povezanost posameznih barvnih polj.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Tako sem končala z ozadjem. Prekrivnost layerja Ozadje sem čisto zmanjšala, da sem se lahko posvetila kaktusu in kasneje bodicam. Layer Ozadje sem zaklenila. Lotila sem se ustvarjanja kaktusa in naredila nov layer Kaktus. V layerju Fotografija sem s ‘Color Selector Tool’ iz orodjarne v barvni paleti našla odtenke barv kaktusa.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Z že prej izbranim čopičem sem kaktus pobarvala in menjavala različne odtenke, ki sem jih našla na fotografiji.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Tako sem z različnimi odtenki dobila ogrodje kaktusa. Sledile so bodice. Spet sem na fotografiji s Color Selector Toolom poiskala ustrezen odtenek bodic. Med čopiči sem izbrala ‘Bristles Detailes’, ki sem ga nastavila na manjšo velikost. Po fotografiji sem približno risala bodice. Tiste, ki so se nahajale direktno na kaktusu sem ustvarila s prekrivnostjo 100%, tiste, ki so pa že segale v ozadje pa s prekrivnostjo 73%.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Ko sem končala z bodicami, sem se vrnila na layer Fotografija, kjer sem že s prej omenjenim orodjem določila temnejši odtenek, ki sem ga dorisala vsaki bodici. Spet sem za bližnje bodice uporabila 100% prekrivnost, za bolj oddaljene pa 73%.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Da sem lahko videla, kako se bodice obnašajo na ozadju, sem prekrivnost layerja Ozadje naravnala na 100%. Dodajanje prej najdenega temnejšega odtenka bodicam je izgledalo takole:
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Končan kaktus z bodicami:
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Zaklenila sem layer Kaktus. Sledilo je še ustvarjanje lončka. Naredila sem nov layer Loncek. Spet sem si pomagala s ‘Color Selector Toolom’, s katerim sem našla odtenke lončka s fotografije.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Ker sem imela težave pri res zelo natančnem nanašanju barve lončka, sem v orodjarni poiskala ‘Polygonal Selection Tool’, s katerim sem lonček najprej obrobila. Ta obroba mi je omogočala, da sem lahko lonček sproščeno prebarvala, barva pa ni šla preko obrobe.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Ko sem imela lonček pobarvan v osnovni barvi, sem se vračala v layer Fotografija in iskala različne barvne odtenke, s katerimi sem se trudila ustvariti sence. Ker so bili odtenki med seboj precej različni, sem spet med filtri poiskala Gaussovo zabrisanost, s kateri sem na lončku pridobila lepe prehode.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Layer Loncek sem zaklenila. Ker z ozadjem nisem bila zadovoljna, sem se vrnila v layer Ozadje, ga odklenila in izbrala nežnejše odtenke, ki so mi bili bolj všeč. Med čopiči sem se ponovno odločila za ‘Brstles Flat Rough’, njegovo velikost pa sem dala na največjo možno.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Ko sem končala z ozadjem, sem zaklenila tudi ta Layer. Moje opravljeno delo je v Kriti izgledalo takole:
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
V ‘Main menu’ sem kliknila ‘Datoteka’ in nato Export. Svoj izdelek sem nato shranila v JPEG obliko.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Končna rastrska grafika:
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
REFLEKSIJA
V tem projektu sem se res naučila veliko novega. Nikoli še nisem namreč ustvarjala v takšnem programu. Zato mi je bilo že zelo pomembno, kako se določi canvas in ustvari layerje. Ker mi je bilo tovrstno ustvarjanje popolna neznanka, sem vesela, da sem izvedela o programih, kot je Krita, ki so prosto dostopni.
Če bi imela več časa bi vsekakor prej ustvarila en izdelek in se nato lotila ustvarjanja ‘zares’. Precej sem se namreč v programu lovila, zato bi si situacijo veliko bolj olajšala, če bi prej v Kriti raziskovala in si pogledala kakšen ‘tutorial’. Verjamem, da bi na takšen način pridobila nova znanja in spretnosti, ki bi mi lahko pomagala pri hitrejšem in učinkovitejšem ustvarjanju.
Največ časa sem posvetila ustvarjanju v Kriti. Kot sem omenila, je bilo to moje prvo srečanje s takim načinom umetnosti. Zato je bilo res zelo zamudno. Ko sem princip ustvarjanja začela malo bolj razumet, pa je bilo tudi samo ustvarjanje lažje.
Na svoji študijski in poklicni poti mi bo pridobljeno znanje prišlo zelo prav. Sicer vem, da moram svoje spretnosti še izpiliti in znanje nadgraditi, potem pa verjamem, da bom lahko tudi svoje učence seznanila s tovrstnimi programi, v katerih bodo tudi sami ustvarjali. Na tem mestu bi lahko s poukom informatike navezali dvopredmetno sodelovanje in ustvarjali v računalniški učilnici. Kar se pa zadeva študija, pa mislim, da lahko z rastrsko grafiko ustvarim kakšen projekt, povežem neke klasične načine ustvarjanja z bolj novodobnimi.
Najbolj všeč mi je bila sama ideja, da se seznanimo s takšnimi programi. Za študente likovne pedagogike je namreč super, da znamo ustvarjati v večih tehnikah. Sploh pa zdaj, ko je tehnologija povsod okoli nas, se na nek način tudi pričakuje, da si vešč s takšno umetniško uporabo le-te. Najmanj pa so mi bili všeč sami začetki ustvarjanja v Kriti, saj mi je bil program neznan.
Pri projektu bi spremenila to, da bi na začetku posvetili na predavanjih več pozornosti programu, da bi kaj izdelali skupaj in se o tem pogovarjali. Čeprav smo si o Kriti ogledali Powerpoint, ki mi je bil pri ustvarjanju v veliko pomoč, bi si želela tudi, da bi kaj na hitro individualno ustvarili, samo, da bi dobili občutek za program.