Vsako delo ima svojo zgodbo, ki jo avtor sam zasnuje. Preko ustvarjanja se lahko vsak posameznik potopi v svoj svet in izrazi svoja občutja, razmišljanje, pokaže svojo ustvarjalnost, imaginacijo ter pove svojo zgodbo. Poleg zgodbe pa ima vsako delo tudi zgradbo in z oblikovnimi prvinami gradimo svoje umetniške zgodbe. Ko razčlenjujemo oblikovne prvine, spoznavamo zakonitosti, po katerih se je umetnik ravnal. Vsako obdobje v zgodovini umetnosti ima svoje značilnosti, znotraj katerih so umetniki izoblikovali svoj osebni slog.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

AKTIVNOST

Za to projektno nalogo sem se postavila v vlogo predmetnega učitelja likovne umetnosti v osnovni šoli in se odločila izdelati učni načrt, s katerim bi lahko obravnavala del snovi v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju.  Izbrala sem si osmi razred, kjer se po učnem načrtu obravnava prostor na dvodimenzionalni ploskvi. Učenci spoznajo, kako ustvariti iluzijo prostora in si pri tem pomagati s prostorskimi ključi, kot so delno prekrivanje in prekrivanje oblik, prostorski plani, velikosti oblik in intenzivnosti linij, itd. Ker menim, da so učenci v osmem razredu vešči dela z računalnikom in uporabe digitalne tehnologije, sem nalogo zasnovala v dveh delih. V prvem bi učenci delali s fizičnimi materiali, v drugem delu pa bi jih prenesli v digitalno obliko in s tem raziskovali različne možnosti postavitve predmetov v prostor in se tako tudi več naučili.

POTEK DELA

Učenci bodo projekt izdelali individualno. Nalogo sem zasnovala tako zato, da bo lahko vsak učenec izrazil svoj potencial in v celoti spoznal vse postopke dela. Naloga bo izvedena v dveh delih, zato predvidevam, da bomo za ta projekt porabili 7 šolskih ur.

Prva ura bi bila namenjena teoretični predstavitvi. Učenci bi preko usmerjene debate in preko slikovnih primerov, predstavljenih na programu PowerPoint spoznali globinska vodila, kot so navidezna konvergenca vzporednih linij, manjšanje in večanje predmetov z razdaljo, manjšanje in večanje razdalj med predmeti, stopnjevanje gostote, atmosferski učinek, prostorski učinek barve, sence, položaj likovnih enot na formatu in kot najpomembnejše globinsko vodilo  –  delno prekrivanje in prekrivanje oblik. Nato bi spoznali še vrste kompozicij, kot so simetrična, horizontalna, trikotna, krožna, diagonalna in svobodna. Nato bi jim predstavila še več različnih kompozicij, kjer bi ugotavljali s katerimi prostorskimi ključi je ustvarjena iluzija prostora na posamezni kompoziciji. S tem bi tudi preverila razumevanje kompozicij in globinskih vodil.

Druga ura je namenjena predstavitvi prvega dela projektne naloge. Vsak učenec bo izdelal svoj kolaž iz enostavnih oblik, kjer bo v izbrani kompoziciji prikazal iluzijo prostora. Kolaž menim, da je odličen medij za učenje, saj lahko raziskujemo možnosti in preizkusimo kako posamezni likovni elementi učinkujejo med seboj preden delo končamo. Ura naj bo namenjena izdelavi skic in raziskovanju možnosti. Za inspiracijo lahko učenci uporabijo tudi spletno stran Flickr. To je spletna stran z zbirko fotografij in videov, ki je javno dostopna, varna in primerna za uporabo v osnovnih šolah.

Tretja ura je namenjena izdelavi kolaža. Učenci naj kolaž tudi dokončajo.

Četrta ura je namenjena predstavitvi drugega dela projektne naloge in programa Inkscape. V drugem delu naloge bodo učenci izdelan kolaž prenesli v program Inkscape. To je brezplačen program za vektorsko grafiko oziroma vektorsko risanje, ki omogoča ustvarjanje s sestavljanjem posameznih likovnih elementov. Namenjen je predvsem izdelovanju logotipov oziroma grafik za tisk, uporabljajo pa ga tudi pri ustvarjanju dodatkov k spletnim stranem. Ker bo kolaž izdelan iz enostavnih oblik in likovnih elementov, menim da je to pravi program za drugi del naloge. Program nudi veliko različnih orodij za risanje oblik in njihovo transformiranje, prav tako ima tudi možnost prostoročnega risanja, rišemo lahko ravne črte in krivulje, nudi tudi orodje za polnjenje zaključenih oblik, urejamo in izbiramo lahko barve, delamo lahko tudi z besedilom. Učenci bodo v tej uri lahko še raziskovali kaj vse program ponuja.

Peta in šesta ura sta namenjeni ustvarjanju v programu.

Sedma ura je namenjena predstavitvam izdelkov in ocenjevanju.

UČNI CILJI IN KOMPETENCE

• učenec razlikuje med posameznimi kompozicijami
• v svojem likovnem delu uporabi različne kompozicijske rešitve
• prepozna globinska vodila
• gradi prostor z uporabo različnih prostorskih ključev
• samostojno uporablja različne likovne tehnike
• izdela skico v skladu z likovnimi zakonitostmi
• pri oblikovanju kolaža na dvodimenzionalni ploskvi uporablja tradicionalne materiale in orodja
• spoznajo in uporabljajo digitalne tehnologije za izdelavo likovne naloge (Flickr, PowerPoint, Inkscape)
• v skladu s svojo nalogo pojasni proces dela,
• svoj izdelek analizira in ga samo vrednoti

OCENJEVANJE

Ocenjevanje je sestavljeno glede na doseganje učnih ciljev ter kompetenc, ki so zastavljeni pri izdelavi te projektne naloge. Ocenjujemo zadnjo uro projekta, po predstavitvi projekta vsakega učenca tudi ocenimo. Ocenjujemo po naslednjih standardih:

1. Učenec pove v kateri kompoziciji je izdelal svoj izdelek ter jo predstavi. Učitelj mu dodeli še eno kompozicijo, ki jo enostavno skicira in ustno predstavi.
   Ena točka je dodeljena za pravilno predstavljena oba primera. Če pravilno predstavi samo en primer dobi pol točke. Če ne predstavi pravilno nobenega primera, dobi nič točk.
2. Učenec v svojem delu z različnimi elementi vzpostavi izbrano kompozicijo.
3.  Učenec v svojem delu predstavi in prepozna globinska vodila. Našteje še najmanj tri, ki jih ni uporabil. Če učenec našteje globinska vodila na svojem izdelku in še naj manj tri druge, dobi eno točko.
4. Učenec v svojem likovnem delu uporabi najmanj dva globinska vodila, s katerima je gradil prostorskost. Če uporabi dva ali več, učenec dobi eno točko.
5. Učenec samostojno uporabi najmanj dve likovni tehniki pri izdelavi kolaža. Če učenec samostojno izbere tehnike, dobi eno točko.
6. Izdela eno ali več skic za projektno nalogo. Ena točka.
7. Učenec uporabi več tradicionalnih orodij in materialov za izdelavo. S tem pridobi eno točko.
8. Učenec izdela drugi del naloge v programu Inkscape. S tem pridobi eno točko.
9. Učenec predstavi proces dela svoje naloge ter vključi vse stopnje izdelave. Ena točka.
10. Učenec svoj izdelek oblikovno analizira in samo vrednoti. Eno točko dobi, če je zmožen zajeti obe temi.

Kriterij ocenjevanja je normativen in si sledi po odstotkih, in sicer:

• 0% – 49% je negativna ocena
• 50% – 59% je zadostna ocena
• 60% – 79% je dobra ocena
• 80% – 89% je prav dobra ocena
• 90% – 100% je odlična ocena

Če učenec izpolni posamezni kriterij, za to pridobi eno točko. Ob nepopolno izpolnjenih kriterijih se učencu dodeli pol točke. Če učenec ne izpolnjuje kriterija, ne dobi točke. Točke se seštevajo in se na podlagi le teh izračuna odstotek in poda ocena.

Minimalni standard predstavljajo odebeljeni kriteriji.

MOJE MNENJE O PEDAGOŠKEM KOLESU V RAZREDU

Pedagoško kolo je po mojem mnenju zelo praktično, saj učitelja usmerja pri izbiranju aplikacij skozi vse taksonomske stopnje. Z njim si lahko pomagamo pri sestavljanju ciljev, dejavnosti in katere aplikacije lahko uporabimo pri le teh. Sestavimo lahko boljše učne ure in s tem vzpodbudimo motivacijo pri učencih in ko je učni proces pogojen z motivacijo, posledično tudi učenci odnesejo več od same snovi.

VIRI

Učni načrt za osnovno šolo, pridobljeno s: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

Likovna toerija za prvi letnik, pridobljeno s: http://shrani.si/files/likovnateos946.pdf

Priročnik za uporabo programa Inkscape, pridobljeno s: http://www2.arnes.si/~kkrzz1/DragoPerc/Ostalo/Inkscape%20-%20Priro%E8nik.pdf

Pedagoško kolo, pridobljeno s: https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/3704/mod_folder/content/0/PW_SLV_V5.0_