Uporaba storitev spleta 2.0

Tema je »glasba kot likovni motiv«, ki je namenjena 5. razredu. Naloga je primerna tudi šolanju na daljavo.

This work by Tamekia Andress is licensed under CC BY 4.0

Za opravljanje predmeta bi se mogli učenci povezati na Zoom povezavo, ki bi jo vnaprej posredovala učiteljica. Na skupnih urah bi učenci poslušali predavanja, razlage in dane naloge. Vsa snemanja učnih ur, povezave in Microsoft Powerpointi, bi bili navedeni v spletni učilnici, do katerih imajo dostop vsi.

Opravljanje naloge bi seveda potekalo individualno. Učenci bi se povezali na povezavo Zoom, kjer bi jim učiteljica opisala navodila naloge, cilje in potekalo individualno. Učenci bi se povezali na povezavo Zoom, kjer bi jim učiteljica opisala navodila naloge, cilje in kriterij ocenjevanja.

Pri nalogi “glasba, kot likovni motiv”, bi za začetek moral učenec odgovoriti na sledeča vprašanja: “Ali lahko slišimo sliko?” in “Ali lahko vidimo glasbo?”. 

Slikarjem je glasba že od nekdaj pomenila navdih – ob njej ali zanjo (v operi ali gledališču) so slikali. Prav tako so skladatelji dobili glasbeni navdih ob slikah. Na ploskvi ali kipu izrazimo občutke glasbe, ki so se v nas vzbudili; barve, oblike, strukture …

Naslednji korak bi bil, da učenec klikne na dano povezavo, ki bi ga popeljala do glasbe, ki jo mora poslušati. Odgovoriti mora na dve vprašanji, in sicer: “Kaj čutiš?” in “Katere oblike in barve vidiš ob poslušanju glasbe?”.

This work by microone is licensed under CC BY 4.0

Zadnji korak naloge je, da si učenec izbere katerokoli instrumentalno glasbo in naj jo zbrano posluša. Z izbranimi likovnimi izrazili in v poljubni slikarski tehniki naslika sliko po glasbenem motivu. Torej, za nalogo lahko uporabi karkoli si želi, od svinčnikov do akvarelov, akrilov, oljnih barv, flumastrov, oglja, itd. Učenci morajo biti pozorni na naslednje pare, in sicer: hladno-toplo, svetlo-temno, glasno-tiho, hitro-počasi.

Kot sem omenila, bi učencem razložila snov preko Zooma, kjer bi na “Share-screen” delila svoj Microsoft Powerpoint z razlago ter primeri, kaj se od učencev pričakuje in kaj ne. Če si učenci ne bi znali odločiti za katero instrumentalno glasbo, bi jim to določila jaz (kot učiteljica).

Ker so učenci mlajši (5. razred), niso še čisto usposobljeni uporabljati zahtevnejše aplikacije, zato sem se odločila, da svoje končne izdelke ter odgovore na dana vprašanja pošljejo na E-mail. Prav tako to velja tudi za dodatna vprašanja, ki jih imajo. V svojem e-mailu opišejo še s katerimi težavami so se soočali in kaj jim je bilo pri nalogi najboljše (vsaj en A4 format besedila). Seveda svoj končni izdelek fotografirajo s svojim telefonom, saj je to dostopno vsem. Fotografija mora biti seveda kvalitetne resolucije, saj s tem omogočajo boljše ocenjevanje.

Za oddajo izdelka, bi imeli učenci 3 dni časa, če ne oddajo, se to šteje kot “neopravljena naloga”.

Preproste in uporabne funkcije Google Gmaila so na voljo povsod.

This work by Google is licensed under CC BY-ND 4.0

Shranjen dokument preimenujejo tako, da je njihovo ime ter priimek in naslov dela. To morajo storiti zaradi preglednosti arhiviranja in lažje organizacije (na primer: Miha_ustvarjanje po glasbi_5b).

Od posameznega učenca se pričakuje, da pri svojem delu uporabijo kontrastne barve, uporabijo različne oblike, da ne ilustrirajo, da naslikajo glasbo. Najbolj pomembno je, da sledijo svoji domišljiji in kreativnosti in si med seboj ne pomagajo. Ter da svoj izdelek podrobno opišejo. Pri samem opisu dela pričakujem, da je besedilo brez slovničnih napak, pravilna uporaba vejice in velikih začetnic ter pravilno sklanjanje besed.

KRITERIJI USPEŠNOSTI

• Odlično (5) = dobi učenec, ki je sledil in upošteval vsa dana navodila in kriterije. Opis svojega dela je napisal brez slovničnih napak. Rešitev likovnega problema je izvirna in kreativna. Motiv je izviren in samosvoj. Učenec mora imeti naklonjen odnos do likovnega ustvarjanja in je pri delu samostojen.
• Prav dobro (4) = dobi učenec, pri kateremu je likovni problem zanimiv in ustvarjalen. Upošteva navodila in jih uspešno uporabi. Idejo za motiv mu pretežno dajo izdelki ostalih učencev. Učenec se rad likovno izraža. Opis svojega dela napiše povprečno ali manj podrobno.
• Dobro (3) = dobi učenec, ki je v likovnem izražanju manj spreten. Pri izbiri motivov se pretežno zgleduje po motivih ostalih učencev. Ima težave pri uporabi likovne tehnike ali pa je uporabil tehniko, ki mu ne leži pretežno. Učenec se rad likovno izraža, čeprav ima pri tem likovne težave.
• Zadostno (2) = dobi učenec, ki je pri likovnem izražanju neroden in mu predstavlja težave. Pri svojem motivu se izraža na podlagi ostalih in njegov izdelek ni kreativen ali edinstven. Likovno tehniko uporablja površno. Učenec se tudi ne mara likovno izražati in ne sodeluje. Pri opisu svojega izdelka ima precej napak ali pa je opisano zelo površno ali brezvoljno.
• Negativno (1) = dobi učenec, ki ne presega nobenih minimalnih likovnih kriterijev ali pa izdelek sploh ne odda.

This work by freepick is licensed under CC BY-ND 4.0

Cilji te naloge je likovni razvoj vsakega učenca glede na njegovo likovno nadarjenost ter uporaba in razum barvnih kontrastov (tople barve, hladne barve), uporaba različnih tehnik (s katerimi mogoče še niso seznanjeni). Naloga je zanimiva sama po sebi, saj vključuje glasbo, ki je sestavni del življenja vsakega posameznika in doda motivacijo k opravljanju te naloge.

Znanje uporabe različnih kontrastov je pomembna tudi za nadaljnjo izobraževanje in izboljševanje, saj je prisotno v vsaki likovni nalogi.

Učenci razvijajo različne kompetence, in sicer:

• Kompetenco komunikacije in sodelovanja; učenci komunicirajo v digitalnem okolju, kjer tudi izmenjujejo vsebine s pomočjo spletnih orodij (preko E-maila in Zooma). Učenci tudi delujejo in sodelujejo v skupnostih ter omrežjih.
• Kompetenco ustvarjanja vsebin; učenci likovno ustvarjajo in urejajo nove vsebine. Vsi učenci tudi ustvarjajo izdelke in se tako likovno nadgrajujejo in izboljšujejo.
• Kompetenco reševanja problemov, saj učenci ugotavljajo probleme in rešujejo kako se z njimi soočiti. Učenci tudi sprejemajo odločitve o najprimernejšem orodju (s katerimi so sami najbolj seznanjeni).
• Kompetenco za informacijsko pismenost oziroma obdelavo informacij, saj učenci morajo sami najti svojo najljubšo instrumentalno glasbo in jo predelati ter analizirati.

Splet 2.0 je bolj uporaben, saj so vsebine lažje dostopne. Predstavlja tudi nov koncept razvoja in uporabe spletnih storitev. Omenjeni splet ima tudi vrsto aplikacij in postopkov, ki omogočajo aktivno vlogo posameznika. Je veliko bolj napreden, saj vsebuje nasploh orodja za urejanje in predstavitev dokumentov, prav tako video arhive in arhive fotografij, bloge ter wikije.

Menim, da je Splet 2.0 veliko boljši kot Splet 1.0, saj se podatki pojavljajo v obliki in lokaciji po želji uporabnika, medtem ko je Splet 1.0 uporabnike omejeval na pasivno gledanje vsebin, katere so bile ustvarjene za njih. Ljudje lahko pri Spletu 2.0 delijo svoja izkušnje, poglede in mnenja.

This work by Tehnologije is licensed under CC BY-ND 4.0