TEODORA-DELO IN REFLEKSIJA

Ko govorilo o grafiki oziroma o grafičnemu oblikovanju govorimo o dveh skupinah samega oblikovanja. Poznamo vektorsko in rastersko grafiko. V tej refleksiji bom govorila o rasterski grafiki, predvsem se bom osredotočila na sam program, ki sem ga uporabljala, načrt dela in izvedba dela oziroma naloge.

Za rastersko grafiko se se odločila prikazati delo, za katerega sem uporabljala Adobe Photoshop ampak za takšne naloge rada uporabljam tudi druge kot so ArtRage, Clip Studio in podobne. Delo ki bo prikazano se imenuje Teodora.

nov dokument z Nataša Gavrilović je označena z CC0 1.0

Nalogo sem se lotila z ustvarjanjem novega dokumenta v programu Adobe Photoshop, kjer po želji ali zahtevah vpišemo velikosti formata (v mojem primeru gre za izbrano velikost  21×27 cm) preverimo tudi resolucijo in izbrano »paleto« barve  (sama sem imela izbrano RGB). Nazadnje preverilo še barvo ozadja in vpišemo ime projekta.

Ko imamo pripravljeno podlago za delo lahko začnemo z zabavnim delom. Za dosežen cilj moramo dobro poznati različne možnosti uporabe pisala in tekstur. Za različne dele naloge sem uporabljala različno velike pisala, različno jakost barve in teksture same linije, ki sem jo vrisovala na dano podlago.

To delo je licencirano pod CC BY-NC-ND 4.0

Na naslednji sliki sem prikazala prvi korak, ki je bil nanašanje barve za ozadje moje naloge.

TEODORA by Nataša Gavrilović ima licenco pod CC BY-NC-ND 4.0

TEODORA2 by Nataša Gavrilović je označena z CC0 1.0 <

TEODORA3 by Nataša Gavrilović je označena z CC0 1.0 <

TEODORA4 by Nataša Gavrilović ima licenco pod CC BY-NC-ND 4.0

Da bi lažje ločila elemente v ozadju in elemente v ospredju uporabljam različne lejerje, ki jih lahko zaklepamo, odklepamo, skrijemo in določamo procent prosojnosti.

Uporabila sem veliko novih tehnik, svoji kreativnosti sem pustila prosto pot in ustvarilo podobe deklice. Med nalogo sem se res zabavala med raziskovanjem novih tekstur, baru in drugih možnosti ki mi jih je naloga ponujala. Sama naloga mi je bila pisana na kožo saj sem na temu področju že delala in mi je do neka mere znano, pri tem pa so k dobremu izdelku vplivala tudi jasna navodila, ki so nam puščala prosto pot pri izbiri motiva, tehnik, programa in same izvedbe naloge.

REFLEKSIJA

Rasterska grafika mi ni tuja, z njo sem se srečala že večkrat v življenju, tako v šolskih vodah kot v življenju izven šolskih klopi. Ustvarjanje na ta način je zelo zabavno in poučno predvsem po tem, da se z vsakim ustvarjanjem naučiš novih tehnik, novih trikov in novih poti do prepričljivega končnega izdelka. Da je temu tako ima velik pomen samo-učenje, raziskovanje in interes, saj imamo danes vse, kar potrebujemo o določenih programih vedeti, dostopno na internetu.

Adobov Photoshop je definitivno odličen program za delo v tej smeri, saj se konstantno obnavlja, dobiva nove vrste čopičev, nove funkcije, bližnjice in veliko vodnikov skozi sam proces, ki ga želiš opraviti. Zato kljub Kriti, ArtRagu in drugim programom ostajam zvesta Adobovemu Photoshopu, saj je tudi svetovno zelo priljubljena izbira in ponuja tudi odlične primere del, ki mi dajo ideje za moja lastna dela.

Delo Teodora je zelo osebno, zato sem vanj vložila veliko ur, dni, celo tednov, da bi prišla do želene oblike. Največ časa sem porabila pri iskanju primernih tonov in blagih prehodov za konstrukcijo dojenčkovega obraza. Delo ima več plasti saj je to edini način, da se barve med seboj pravilno zmešajo in da je učinek kaj je spredaj in kaj zadaj bolj učinkovit.

Po tiho sem med delom digitalno slikanje primerjala z fizičnem slikanjem oziroma študijskem slikam. Seveda ima vsak svoje pluse in minuse na primer, digitalno ustvarjanje je sicer enostavnejše, omogoča neskončno število popravkov, brisanja in dodatnih učinkov, omogoča direktno preslikavo iz fotografije in iskanje podobnih odtenkov na fotografiji, ki je motiv za samo delo. A kjub vsem prednostim ima fizično ustvarjanje nekaj drugega, nekaj kar bi nekateri poimenovali talent. Digitalno risanje se seveda lahko nauči vsak, saj je ustvarjalcem vse “položeno na krožniku” samo slediti morajo. Ko pa govorimo o fizičnemu ustvarjanju je potrebno več vaje, potreben je občutek za prostor, sposobnost ustvarjanja iluzije in ujemanje same podobnosti iz realnega sveta na papir. Digitalno ustvarjanje pa nam vse to omogoča na neprimerljivo lažji način.

Sama menim, da je naloga uspešno opravljena saj sem razumela smisel naloge, videla sem razliko med rastersko in vektorsko grafiko in končni izdelek je končan.