iz Doli v Gor

Prikazana je močvirska pokrajina. Del tega močvirja so drevesa, ki rastejo do neskončnosti. Povezane z drevesi so duše. Duše so postavljene vsaka ob svojem, saj so z drevesom skupaj eno. Iz močvirja rastejo korenine, ki so del dreves in duš. Vse na sliki je v sožitju, skupnem bivanju. Za barvno in kompozicijsko pestrost sem dodala še travne biljke, ki poudarjajo živost močvirja.

Za izvedbo tega izdelka sem se odločila za delo s tehniko rastrske grafike, saj sem s pomočjo le-te lahko učinkoviteje uprizorila skrivnostnost močvirja, čistost duš in neskončnost dreves. Uporabila sem program Sketchbook.

Potek dela:

Sliko sem ustvarjala tako, da sem najprej začela z izrisom likov duš, sklenjenih z drevesi.

Preizkušala sem funkcionalnosti različnih načinov rabe črte.

V prostor sem postavljala drevesa in duše, ter se igrala s potekom korenin čez telesa figur.

V novem oknu sem pričela z ustvarjanjem meglenega učinka močvirja. Pomagala sem si z orodji ”barva v spreju” in ”čopič za mešanje tonov”, s čopičem sem v novem planu dodala travne bilke in val na vodi ob stiku s korenino.

Vrnila sem se v prvi plan oz. okno, in z radirko popravila drevesa, ter jih s pomočjo ravnila podaljšala.

V drugem planu sem izbrisala meglico iz likov duš in dreves in izdelek je bil končan.

Refleksija:

S tem projektom sem se naučila uporabe aplikacije in njenih orodij za risanje oblikovanje in risanja na tablični računalnik. Raziskovala sem učinek različnih pisal, barv in ostalih orodij, kot so ravnila in pomagala pri oblikovanju.

Če bi imela več časa, bi izboljšala oblikovanost elementov duš. To bi naredila tako, da bi izbrala primerno debelino črte prilagajanja ravnih črt, ter dodala plastičnost k figuram. Torej nosove, vdolbine v glavi, obline telesa itd.

Največ časa sem posvetila oblikovanju megličastega močvirja, saj sem želela prikazati določen učinek: učinek sence oz zgoščenosti tekočine pod koreninami in neočiten prehod meglic v belino.

Delo ni točno takšno, kot sem si ga zamislila, a sem z izzidom zadovoljna. Uporabljala sem različna orodja in testirala različne tehnike risanja.

Znanje, pridobljeno med projektom mi bo vsekakor prišlo prav v primeru ponovnega soočanja z rastrsko grafiko, ki se bo, glede na vse bolj očitno digitalizacijo, zgodil kmalu. Risbe so vse bolj popularne v digitalni obliki, pa tudi otroci se vedno bolj navdušujejo nad oblikovanjem digitalno.

Med izdelovanjem izdelka sem uživala. Delo je bilo ustvarjalne narave in sproščeno, zato mi je bil del oblikovanja rastrske slike najljubši. Najmanj všeč mi je bil del objavljanja, saj sem se pogosto bojevala z omrežjem, nastavitvami in podobnim.

Projekta ne bi spremijala. Kolkor trenutno znam in koliko imam trenutno sposobnosti, sem vložila v projekt, upam pa, da bo s časom, projekt podobne narave, kvalitetnejšega izgleda.