KDO SEM?

NAJPREJ OPOZORILO:

Že večkrat sem slišala, da sem kar pesimistična oseba (čeprav je zame osebno to realizem), zato sem se odločila, da se pri dani nalogi posebaj potrudim, da bralcem ne obarvam vsega preveč črnogledo.  Ob veliki verjetnosti, da mi zadeva spodleti se že vnaprej opravičujem!

Torej kdo sem?

Sem Mariša Ribić in prihajam z Jesenic. Mesto, ki že nekaj časa umira, če smo iskreni in vse kar še cveti na njem so razne pekarne in kebabi. No ja v zadnjem času so se pojavili ljudje, ki delujejo za lepše Jesenice, kar je zelo pohvalno in upam, da jim uspe še bolj pa si želim da me do takrat že zdavnaj nebo več tukaj (lokacijsko! Da ne bo pomote hehe).

Ker sam že od nekdaj bolj samotarsko bitje, verjetno ni veliko presenečenje, da sem se našla v umetniškem ustvarjanju pri katerem gre vsaj v mojem primeru za ljubezenski odnos med menoj in mojim delom. Že od majhnih nog sem vedno risala. Od takrat do danes sem se ustavila le enkrat v težkem življenjskem obdobju, ko preprosto nisem bila sposobna na kupček zbrskat niti toliko motivacije, da bi na hitro nekaj skicirala.

Lahko bi rekli, da je neka vrsta umetnosti že od nekdaj prisotna v moji družini preko fotkota (beri: očeta), ki je bil vedno zelo kreativen. Veliko je risal in predvsem skiciral kroje za oblačila, ki jih je kasneje tudi realiziral. To omenjam, ker mislim, da je bilo moje srečanje z njegovo skicirko ko sem bila majhna odločilnega pomena za to, da sem se v svojem samotarskem svetu podala v umetniške vode in ne recimo postala knjižni moljček.

Skozi otroštvo sem veliko ustvarjala s kemičnim svinčnikom česar so bili posebej »veseli« učitelji, ko je ta postal moj glavni vir koncentracije med poukom. Vedno pa je bila moja soba polna umetniških pripomočkov od barve za svilo, steklo in tempera barv do polimerne gline in žice za oblikovanje obeskov pa še celo preje za pletenje in kvačkanje danes.

To delo avtorja Mariša Ribić je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Uporabljena je pisava, dostopna na http://www.1001fonts.com/monoglyceride-font.html#license.

Drugače pa preostanek prostega časa najraje preživljam v naravi s štirinožnim paradajzkom imenovanim Roxy ali pa v kuhinji ob izumljanju novih specialitet! Seveda ne morem izpustiti priložnosti, da predstavim svojo damo!

To delo avtorja Mariša Ribić je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

IKT v mojem življenju

Ker sem malo starejša generacija je bil moj prvi računalnik podedovan za bratrancem in sestrično in je temeljil še na operacijskem sistemu MS-DOS in sprejemal le diskete. Igrali smo predvsem igrice kot so: Jazz Jackrabbit, Prehistorik, Dangerous Dave,… Takšne igrice danes večkrat pogrešam. Posledično sem si par let nazaj našla emulatorski program DOSBox, ki mi ob nostalgičnih večerih omogoča dostop do igric mojega otroštva.

Kasneje, ko je s sistemom Windows, Office programi in internetom uporaba računalnika tudi v šolske namene postala norma smo mojo ljubljeno staro škatlo kar hitro zamenjali za novo. Z enako hitrostjo sem se naučila osnovne uporabe programov kot sta Word in Power Point  in kot večina skočila v širen svet interneta.

V najstniških letih sem prišla v stik s platformo Deviantart kjer sem se zaljubila v digitalno umetnost in tako poletne počitnice na prehodu iz 9. razreda v srednjo šolo preživela ob učenju Photoshopa. Svojo prihodnost sem videla v CGI-ju in z veliko sreče ustvarjanju za Magic: The Gathering. Imela sem izbrano tudi »sanjsko« šolo na Danskem. Seveda se ta želja zaradi moje nesreče pri izbiranju številk Loto ni nikoli uresničila. Zato pa se danes toliko raje po 2h v eno smer prevažam do fakultete. Verjetno bolje tako, ker se mi danes zdi, da je bilo vse skupaj le neka želja po združitvi moje strasti z današnjim svetom na tak način, da ne bi ravno končala kot »starving artist« hehe. Zadnja leta se tako vračam k svoji prvotni ljubezni – klasičnemu slikanju in vonju po barvi ter se učim uporabe oljnih barv. Photoshop in grafična tablica pa imata priložnost vskočiti samo ob določenih projektih ali hitrih barvnih skicah in kolažih za kasnejše delo na platnu.

To delo avtorja Mariša Ribić je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
Uporabljena je pisava, dostopna na http://www.1001fonts.com/monoglyceride-font.html#license.

Danes sem s svojim digitalnim znanjem načeloma zadovoljna in ga neprestano pridobivam sproti, seveda s področij ki me zanimajo ali mislim, da mi bodo koristila predvsem ob zaposlitvi in ob umetniškem izražanju. Še vedno pa ne želim, da je moje življenje popolnoma odvisno od tehnologije, tako sem verjetno ena izmed redkih danes, ki telefona nima povezanega z nobenim družbenim omrežjem in e-pošto. Moje beležnice in pomembni datumi pa so še vedno po večini zapisani v notesniku.

Refleksija

Kot sem že rekla svojo digitalno znanje dopolnjujem sproti in po potrebi. Še vedno pa se je včasih dobro naučiti kaj že v naprej, sploh če gre za nekaj tako osnovnega kot je filtriranje slik glede na licenco v Google iskalniku, kar mi osebno še ni prišlo na misel.  Z objavo preko WordPress-a sem se srečala prvič torej je bilo zame vse novo. Vseeno pa so vse ikone jasno označene in posledično sem se hitro naučila. Prav tako še nikoli nisem zaščitila lastne slike (vsaj ne na tak način) in zelo cenim pridobljeno znanje saj se mi zdi, da je v današnjem svetu za kakršnegakoli avtorja kar esencialno. Na žalost nam je ura pri kateri naj bi se to naučili odpadla, tako da sem se učila sama. Vzelo mi je nekaj časa ker sem v slike vključila pisavo, ki je sicer pod licenco za prosto uporabo brez spreminjanja, vendar sem to vseeno želela nekje vključiti. Upam, da mi je uspelo pravilno. Za projekt sam pa mislim, da sem si vzela dovolj časa in zadevo uredila po svoji želji. Mogoče celo malo preveč, saj je moja slaba navada prevzela vajeti in sem zopet napisala »roman«.  Hkrati sem posledično za ta del naloge porabila tudi največ časa. Na začetku, ker nisem vedela o čem naj pišem, kasneje pa, ker sem iskala odstavke ki jih lahko zbrišem da zadevo okrnim. To in iskanje slovničnih napak mi je bilo v celem projektu najmanj všeč.  Najbolj pa sem uživala ob iskanju in urejanju slik in predvsem iskanju najstarejšega digitalnega dela zaradi katerega sem po dolgem času opazila svoj napredek. Samega projekta nebi spreminjala saj se mi zdi za 1. nalogo in za različne stopnje znanj, ki jih imamo ravno prav zahteven in dosti svoboden. Pogrešala sem samo besedno omejitev za takšne primerke, kot sem jaz. Pridobljena znanja mi bodo definitivno služila še naprej pri vašem predmetu kot osnova in tudi pri drugih, predvsem ob izdelavi seminarskih nalog. Še bolj pa mislim, da mi bodo prišla prav kasneje, ko bi z razvojem svoje umetnosti nekoč želela imeti svojo spletno stran, Youtube kanal in mogoče celo blog. Digitalna izpostavljenost je danes za umetnika zelo pomembna, prav tako pa pravilna zaščita njegovih del.

Zelo sem vesela, da se moj strah o ponovnem suhoparnem učenju Excela ni uresničil in, da ste nam profesorji prilagodili program in se bomo učili stvari, ki nam bodo v prihodnje verjetno prišle zelo prav in nas hkrati zanimajo.