Digitalne kompetence učencev – Pedagoško kolo

UPORABA PEDAGOŠKEGA KOLESA PRI UČNI URI LIKOVNE UMETNOSTI

Storitve, in pripomočki, ki nam jih ponuja tehnologija, lahko učno uro popestrijo in omogočijo globje razumevanje nekaterih likovnih tem. Potrebno pa je vzdrževati mero med tradicionalnim in sodobnim. Tehnologija mora služiti nekemu cilju zato jo uvedemo v neko učno uro, ne pa zgolj zato, da bomo modernizirali učne ure.

AKTIVNOST

Za svojo projektno nalogo sem si izbrala učence 8 razreda osnovne šole, predvsem zato, ker sem želela obdelati temo barvne teorije. Tako imajo učenci teh razredov že nekatere izkušnje z kvalitetami barv kot so svetlost, moč,  nasičenost (kakovost) barve, toplo – hladno, čistost barve, poznajo barvni krog, ter vejo nekaj osnov o kontrastih. V osmem razredu naj bi se torej posvetili količinskemu barvnemu nasprotju, oz. kvantitativnemu kontrastu.

To kompetenco lahko v učnem načrtu najdemo pod sekcijo slikarstvo:

SLIKARSTVO – (IZSEK IZ UČNEGA NAČRTA)

LIKOVNI PROBLEMI

Barvna nasprotja (kontrasti)

CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

spoznajo pojme: svetlost, moč, čistost, nasičenost (kakovost) barve

spoznajo pojem vrednostno (kakovostno) barvno nasprotje (kontrast)

– ugotovijo učinek svetlih in temnih barv na slikarski površini

– med komplementarnimi dvojicami določijo količinsko razmerje svetle in temne barve za uravno-teženost barvne kompozicije

– pojasnijo vpliv tople in hladne barve na količinsko razmerje barvnih ploskev

spoznajo pojem količinsko (kvantitativno) nasprotje (kontrast)

analizirajo kakovostno in količinsko nasprotje na umetniških delih

poiščejo primere kakovostnega in količinskega nasprotja v okolju in naravi

LIKOVNO IZRAŽANJE

– naslikajo kompozicijo v kombinaciji čiste (nasičene, pestre) in mešane barve z belo in črno barvo

gradijo barvno kompozicijo v uravnoteženem količinskem razmerju barvnih ploskev komplementarnih parov

PRIVZGAJANJE DOŽIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

– razvijajo občutek za kombiniranje čiste in mešane barve

razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete

– privzgajajo smisel za oblikovanje harmoničnega barvnega ravnovesja

se navajajo na samostojno analizo likovnih del

STANDARDI ZNANJA

Likovne pojme opišejo in likovno izrazijo

Ločijo pojme:

svetlost, moč, čistost, nasičenost (kakovost)barve

– komplementarne dvojice

(Učni načrt, za prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, 2018, 30)

Standardi na katere sem se osredotočila so označeni ležeče.

POTEK  UČNE URE

Ponavljanje / pomnenje

Prvo bi bilo potrebno z učenci obnoviti snov pridobljeno v preteklih letih izobraževanja, mogoče bi bilo celo pametno da kratek povzetek te snovi torej: svetlost, moč, nasičenost (kakovost) barve, čistost barve, toplo – hladno,  barvni krog objavim na skupni učni prostor, da si lahko to gradivo učenci pogledajo doma že pred začetkom ure.  V ta namen bi uporabila storitev Google Drive.

Google Drive, omogoča shranjevanje dokumentov v oblak, in dodajanje uporabnikov tega dokumenta z pomočjo njihovega gmail- naslova. Za omenjeni učni namen, bi torej ustvarila skupino z imenob barvna teorija, ter delila dokument( ponavlanje osnov). Pričakuje se, da se učenci osmega razreda že znajdejo v tej storitvi, sploh pa te gmail opomni, da si bil dodan v skupino, in je dostop do te popolnoma enostaven, potreben je samo en klik.

© Google drive

Ustvarjanje

učencem bi za domačo nalogo pred uvodno uro naročila, naj prinesejo A3 izrezek iz revije, ali plakat. Tako bi bila po uodnem ponavlanju prva naloga učencev, da to svojo sliko z črtami razdelijo na tri dele. in jo fotografirajo. Z pomočjo svojih mobilnih naprav, (za katere je predhodno potrebno prositi da jih prinesejo, in se pozanimati, če jih imajo vsi), v programu afterlight Pro-free adjustmants fotografijo svoje slike posvetlijo in potemnijo, z manipulatorjem svetlosti, in ti dve novi  fotografiji shranijo. Program afterlight Pro-free adjustmants torej omogoča manipulacijo z fotografijami, in nastavljanje  raznoraznih filtrov, je zelo primerna za končno obdelavo fotografij.

© Afterlight

Naloga učencev bi sedaj bila, da svoji sliki razdeljeni na 3 dele prebarvajo desno in levo tretjino s temperami, tako, da bo leva tretjina  svetlejša različica spodaj ležeče slike, desna pa temnejša različica spodaj ležeče slike. pri tem delu si tako lahko pomagajo z računalniško generiranimi fotografijami z dodano in odvzeto svetlostjo. Pri delu pa je potrebno paziti, da barve ohranijo svojo moč, in živost, torej, da se je v kar največji meri potrebno izogibati pretiranega svetlenja in temnenja z belo in črno barvo.

Razumevanje

V naslednji uri bi učencem odpredavala novo snov torej količinsko barvno nasprotje, oz. kvantitativni kontrast. Tu bi se osredotočila predvsem na tri osnovne barvne kontraste, in na razmerja med njimi. torej:

rumena : vijolična – 1:3

oranžna : modra – 1:2

zelena : rdeča – 1:1

snov bi ponazorila z primeri iz učbenika.

Color Wheel

CC0

Ustvarjanje/ uporaba

Naloga učencev bi nato bila, da se sprehodijo po okolici šole in v 20 minutah fotografirajo,  kar se da največ primerov barvnih kontrastov ( pri tem delu naloge jim še ni treba paziti na količinsko razmerje ). Nato naj bi si učenci izbrali tri fotografije, ki predstavljajo tri različne kontraste. Te slike naj v Programu sketchbook draw and paint ali v kateremu drugemu programu rasterske grafike modificirajo tako, da bo že obstojoč kontrast v pravem kvantitativnem razmerju. če imajo torej sliko rdeče klopce na zelenem ozadju, naj pobarvajo toliko zelenega ozadja rdeče, da bo razmerje med barvama 1:1.  ( Rastrski programi omogočajo, slikanje in risanje čez že obstojoč digitalni izdelek, kot če bi šlo za tradicionalni medij.)

Primer kontrasta

CC0

© Sketchbook draw and paint

Analiza

nastale slike, bi učenci vnesli v program color analysis, ki omogoča, da vidimo, koliko procentov katerekoli barve smo v naši sliki uporabili. Učence bi prosila naj screenshotajo svoje ugotovitve, torej v mojem primeru količino rdeče in zelene. Njun procent bi moral biti če smo nalogo pravilno izvedli približno enak.

color analysis

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna.

Vrednotenje / ocenjevanje

Učence bi prosila, da svoje slike naložijo v Google drive, (torej fotografiran končni izdelek svetlostne vaje, spremenjene slike svetlosti, slike kontrastov, modificirane slike kontrastov, ter screenshote barvne analize) v mapo z njihovim imenom in priimkom.

V naslednji šolski uri, bi skupinsko z učenci ovrednotili njihova dela ( torej razred in učitelj bi ocenjeval posameznika) na projektorju bi si pogledali rezultate njihovega dela, in primerjali želene cilje z dobljenimi rezultati, torej, do kolikšne mere so se uspeli približati referenčnima fotografijama ( posvetljeni in potemnjeni), ter v kolikšni meri so se približali pravilni količini barvnih kontrastov. Posameznika bi tudi prosila, da naj na kratko opiše kaj je dosegel, kakšni so bili njegovi cilji, težave… Tako pričakujem, da se bodo učenci naučili samostojno vrednotiti svoja dela, ter da bodo poznali pojme: svetlost, moč, čistost, nasičenost (kakovost)barve, komplementarne dvojice, ter bodo vedeli kontrastna razmerja med temi dvojicami.

RAZVITE DIGITALNE KOMPETENCE

Pred začetkom uporabe vsakega programa, bi bilo potrebno učencem na kratko razložiti in demonstrirati njihovo uporabo. Z učenci bi z uporabo digitalnih storitev in programov razvijali tudi njihove digitalne kompetence, kot so :

Ustvarjanje vsebin. Učenci bodo z predelavo fotografij spoznali koristnost in uporabnost nekaterih storitev, in posledično njihovo korist pri tradicionalnem izvajanju predmeta. Ker bodo učenci fotografirali svoje slike, in jih ne bodo jemali iz interneta ne bodo kršili nobenih licenčnih pravic.

Komunikacija. Z uporabo Google driva pride do komunikacije med učiteljem in posameznim učencem, prav tako pa tudi med učenci, saj si lahko ogledajo naloge svojih vrstnikov, in se zgledujejo po njih. Učenec se tako nauči uporabe spletnih orodij in deljenje – nalaganje medijskih datotek v le ta. Spozna razširitev funkcije gmaila, in se nauči dodajanja vrstnikov v skupino in urejanja prostora v oblaku.

LASTNO MNENJE O UPORABI STORITEV SPLETA 2.0, oz. UPORABI PEDAGOŠKEGA KOLESA

Splet 2.0 in pedagoško kolo ponujata velik potencial za popestritev različnih učnih ur. A včasih storitev ki nam jih ponujata ne uporabimo na pravi način ali v pravi situaciji. Tehnološka orodja bi morala naše ure izboljšati in pridonesti, ki razumljivosti snovi, ki jo predavamo, ne pa zadeve še dodatno zakomplicirati, in tako zmesti učenca. A po drugi strani nam lahko storitve spleta 2.0 in pedagoškega kolesa omogočijo sestavo bolj konstruirane in zanimivejše a hkrati še vedno tradicionalne učne ure. Kot učitelj, se lahko pripravimo na predavanje z pomočjo teh storitev, ki nam jih nudi splet 2.0 in pedagoško kolo. Lahko poglobimo svoje znanje, ali pa pravilno strukturiramo našo učno uro. Tako  da menim, da ima njihova uporaba v takem primeru le pozitivne učinke. Ker pa se svet vedno bolj digitalizira je uporaba digitalnih storitev pri pouku koristna tudi z tega vidika. Učence je potrebno čim prej naučiti o spletu in storitvah, ki nam jih ponuja, predvsem zato, da ustvarimo odgovorne in pazljive uporabnike te storitve, ter jim odpremo obzorje ter razširimo možnost za intelektualni razvoj in kasnejše uspehe na tem področju.

VIRI IN LITERATURA

Digitalna kompetenca (2018). Dostopno na: https://europass.cedefop.europa.eu/sl/resources/digital-competences  [15. 12. 2018]

Učni načrt, za prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. (2018), Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/ucni_nacrti/pp_nis_likovna_vzgoja.pdf [15. 12. 2018]

DigCopEdu. (2018). Dostopno na: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/DigCopEdu/90/ [15. 12. 2018]

Tacol, T, Frelih, Č, Muhovič, J. (2006). Likovno izobraževanje. Učbenik za likovno vzgojo za 8. razred devetletne osnovne šole. p. 31-43. Ljubljana: Debora

Tacol, T, Frelih, Č, Muhovič, J. (2004). Likovno izobraževanje. Učbenik za likovno vzgojo za 7. razred devetletne osnovne šole. p. 27-54. Ljubljana: Debora

Tacol, T, Tomšič-Čerkez, B. (2005). Likovno izobraževanje. Učbenik za likovno vzgojo za 6. razred devetletne osnovne šole. p. 59-74. Ljubljana: Debora

 

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 37 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...