OD A. DO Z.

jež af
Licenca Creative Commons To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

AZ

Zdravo. Moje ime je Anamarija. Sicer sem zelo odprta oseba in če mi posvetiš 5 minut življenja, ti bom verjetno izpovedala svojega od a do ž. Ampak preko posrednikov(trenutno je to računalnik, čez 15 min pa telefon na troli)pa zamrznem. Kako bi se predstavila v najbolj pristni obliki?!..Stara sem 19 let, živim v Oplotnici, imam psa, ki ga obožujem (odkar si stanovanje delim z mačkonom, ugotavljam, da ne maram mačk in bom ostala pri oboževanju psov) ,rada pojem(če vprašate prijatelje pojem slabo, ampak po mojem sem kar OK)…Dokler nisem začela obiskovati srednje šole sem bila aktivna športnica, glasbenica, prostovoljna gasilka, igrala sem v dramski skupini, pela v pevskem zboru, … Umetnost je bila zame pravzaprav stranska dejavnost, ki je redno postala del mojega življenja šele v srednji šoli, ko sem se vpisala na likovno smer gimnazije. Dejstvo, da o umetnosti nisem imela pojma, se je pokazalo na sprejemnih izpitih, ko sem se spoznala z viziranjem. Bodoči sošolci so spretno uporabljali svinčnike za prenašanje mer, jaz pa sem jih posnemala(seveda nisem imela pojma zakaj predse molim svinčnik, ampak Izgledalo je res strokovno). Kljub temu, da nisem imela pojma kaj sem delala, sem dobila zelo dobro število točk in umetnost je s 3.9.2014 postala moja prva ljubezen(poleg psa), ostale dejavnosti pa sem postavila na stranski tir z izgovorom, da sem »preodrasla in prezaposlena« zanje(Ali kaj obžalujem v življenju? Verjetno prav ta trenutek, ko sem v svoje življenje sprejela lenobo.)

JAZ IN MOJ PES

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

 

 

IKT

Sem dokaj prizemljena oseba, oziroma rada uresničujem kar si zadam. A se še vedno upiram in iščem izgovore, da bi moj potencial lažje prišel na plano, če ne bi bilo vse tehnologije. Krivdo za nedokončane naloge pogosto iščem na telefonu, računalniku… Ko zjutraj sanjarim kako dobro bi bilo živeti brez informacijsko komunikacijskih tehnologij, me v realnost pokliče sostanovalkina budilka(oziroma bolj peti dremež po vrsti). Ko se po tem ležerno spravljam za odhod, poslušam glasbo moje najljubše skupine HAMO IN TRIBUTE TO LOVEin razmišljam kako  bi bilo fino, da bi to glasbo raje poslušala v živo( zakaj ne bi imela vsako jutro in vsak večer koncert v živo, kljub temu, da je moja udeležba na njihovih koncertih verjetno 90%??). Kot sem že omenila, sem zadnja leta bolj lena- moj boj proti tehnologiji pa varam z vožnjo na troli, ker je misel na kolesarjenje že sama po sebi preveč stresna. Ampak moram priznati, da se napredku pri IKT kar dobro privajam- ko pride do znanja pri prenosu filmov, iskanju ljudi na spletnih omrežjih in uporabi PowerPointa sama sebe kar pozitivno presenečam. Odkar sem študentka in živim relativno daleč od doma, sem šele začela ceniti tehnologijo, ki nas obdaja; dejstvo, da lahko plačam s kartico namesto z gotovino, malo omili vse stroške, ki so prišli s študijem(sicer bolj v strahu čakam na oktobrski izpisek računa). Najbolj pa sem hvaležna, da ne živim v času, ko bi pisma pošiljala z golobi, ampak lahko domov pokličem kadarkoli potrebujem vzpodbudo, tolažbo, občutek varnosti…

 

REFLEKSIJA

Pri  projektu pri predmetu IKT v izobraževanju  sem ugotovila, da tehnologija le ni tako napačna, kot sem jo sprva dojemala- verjetno je na moj negativen odnos vplival nezanimiv pristop profesorjev informatike v srednji šoli. Sploh si nisem predstavljala koliko zank in pasti se dejansko skriva na spletu in da bi brez predavanj o njih kaj hitro lahko naredila usodno napako, ki bi me stala dobrega položaja v moji bodoči službi. Nikoli si ne bi mislila, da je avtorstvo in pravilno posredovanje tega lahko tako ključnega pomena in hvala bogu, da to zdaj vem(in hvala bogu za spletno stran PIXABAY, kjer lahko brez težav iščem željene slike) Nisem razmišljala o tem, kakšno krivico lahko narediš s preprostim »copy-pastom« in v kakšne težave se lahko nevede in nenamerno spraviš.. Spletna stran CREATIVECOMMONS je zame pravzaprav nekaj čisto novega, a ne znam povedati kako mi je odkritje le tega pomagalo vzpostaviti ljubeč odnos do deljenja umetniških del na spletu. Videla sem, da jih lahko objaviš brez skrbi, da bi se kot avtor izgubil v množici ostalih podatkov, da licenca, s katero želiš zavarovati svoje delo ostane pristna in trdna, da lahko nekje pustiš svoj »podpis«. Sicer sebe ne vidim kot likovno pedagoginjo- moj cilj je postati likovna terapevtka. Ker sama vem kako dobro umetnost zdravi, bi rada s svojim znanjem pomagala še ostalim. Tehnologija se pojavlja na vsakem koraku in menim, da bi s tem, da se dobro orientiram tudi na tem področju lahko približala strankam. Verjetno ne bodo vse likovno nadarjene, a bi jim to lahko olajšala s predstavitvijo programov za risanje. Morda bi kdo ravno pri tem našel svoj potencial. IKT si v svojem poklicnem življenju predstavljam predvsem v vlogi promocije- če bi delala samostojno, bi ljudi najverjetneje opozarjala nase na socialnih omrežjih. Tudi logotip bi si verjetno izdelala s pomočjo programov.  Živimo v času, ko se zlorabe dogajajo povsod, v porastu so predvsem spletne zlorabe. Človeka to zlomi in z znanjem, ki sem ga pridobila pri IKT, se mi zdi, da bom zmogla pri ljudeh, ki bodo potrebni pomoči, pokriti tudi to področje.

Ob zaključevanju zapisa mi je malo žal, da se nisem v celotno stvar še bolj poglobila, sploh v smislu, da (še) nisem o tem obvestila staršev, ki so tehnološko dokaj zavrti in bi jim eno laično predavanje o IKT z moje strani prišlo zelo prav. Vesela sem, da sem pri IKT pokrila vsaj eno področje, ki me veseli in zanima in je hkrati koristno zame in moj nikoli končani boj s tehnologijo.

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 65 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...