Grega Križnar – Predstavitev, Blog

Pisalo se je 97. Bil je tih in morbiden oktobrski večer. Mraz se je zajedal v pljuča in smrdelo je po melanholiji. Na svet je prijokal Grega, punker po srcu in duši. Haha, ne saj se hecam, v bistvu sem čisto preprost fant, kot sem za 21-letnika pač lahko. Mogoče po videzu res nekoliko izstopam, vendar vam zagotavljam, da moje misli ne obsegajo samo nepestrih odtenkov, ki jih premore moja garderoba. V nekaterih značajskih lastnostih se bistveno ne razlikujem od svojih vrstnikov. Sem namreč velik ljubitelj glasbe zato se rad udeležim tudi različnih koncertov znanih in manj znanih izvajalcev. Uživam predvsem v ritmih in vzdušju punk glasbe, od street punk-a, hardcore punk-a in folk punk-a do crust-a in ostalih jeznih, glasnih in anarhističnih tonov. Bolj ”underground” kot je scena, bolje je. Dosti raje imam pristni, uporniški, nasilni punk kot novodobni, popačeni in pomehkuženi pop punk. V bistvu lahko brez zadržkov priznam, da ga sploh ne maram. Do punk subkulture in predvsem glasbe sem zelo strasten, zato sem bil tudi pobudnik in soustanovitelj glasbene skupine Opran možgan. Bend sestavljamo štirje mladi ustvarjalci, jaz sem odgovoren za težke in surove zvoke električne kitare. Želim si, da bi skozi leta ostal še vedno tako povezan s punk glasbo in bi še vedno ustvarjal in kreiral nove, svetu še doslej neslišane tone. Poleg glasbe se rad izražam tudi s sliko, risanje me tako spremlja že od malih nog. To je tudi eden od razlogov, da sem si za študij izbral to fakulteto. Prav tako mi je všeč delo z otroci in želim si, da bi mi uspelo dobiti službo na področju, za katerega se bom izučil. Rad bi namreč svoje znanje in izkušnje predajal naprej in s tem poskušal navdihniti mlajšo generacijo. Poleg poučevanja si želim za seboj pustiti še kakšen ustvarjalni pečat. Že kar nekaj časa razmišljam namreč, da bi nekoč rad izdal svoj strip.

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Moja glava je polna idej, ki jih nenehno izpopolnjujem in nadgrajujem. Žal pa vsi vemo, da je za realizacijo potrebno veliko več truda, časa, denarja in nenazadnje tudi poguma. Ampak kdo ve, mogoče se mi nekoč uresničijo vse te želje in sanje. Seveda sem kot mulc najprej začel s tradicionalnimi tehnikami risanja; svinčnik in papir. Ta kombinacija mi je zelo domača in mi sicer zelo ustreza, vendar sem kasneje spoznal svet digitalnega risanja, ki ima svoje prednosti. Dandanes se svet v celoti obrača iz klasičnega, tradicionalnega k digitalnem, virtualnem. Risanje in slikanje se že izvaja preko digitalnih tablic takšnih in drugačnih znamk in dimenzij. Tudi kiparimo lahko že virtualno, s programom za 3D modeliranje. Prav tako lahko na ta način izrisujemo načrte, izdelujemo makete stavb in pohištvo za opremljanje notranjosti. Tudi zajem fotografij je danes že povsem digitalen. Z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami se dandanes srečujem na vsakem svojem koraku; na avtobusu, na ulici, v trgovini itd. Povsod najdemo že digitalne zaslone, ki nas pitajo z vsemogočimi reklamami za to in ono. Le-tej ne spadajo med meni najljubšo obliko informacijskih tehnologij, že zato, ker nimajo dodatnih, naprednejših funkcij. Vseeno pa menim, da obstajajo mnoge dosti bolj uporabne vrste informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na primer brez telefona je danes kar ”težko” živeti. Zame je ta mala, za dlan velika naprava vir mnogih informacij, saj lahko prosto brskam po spletu, prav tako pa služi kot komunikacijsko sredstvo preko katerega ohranjam stik s prijatelji in znanci. Prav tako je zaradi vseh mogočih igric tudi vir zabave in sprostitve. Enako velja za računalnik in le-temu podobne naprave (npr. tablice). Zdi se mi, da imajo informacijske tehnologije v mojem življenju kar velik pomen, saj jih uporabljam tako za namene izobraževanja kot tudi komunikacije in zabavo. Ne želim si pa biti odvisen od tovrstnih naprav in se močno zavedam posledic, ki jih lahko pusti prekomerna uporaba le-teh. Ta naloga, ki smo jo dobili pri pouku se mi je zdela kar zanimiva, saj si lahko predstavil sebe, svoje delo in se obenem preizkusil v kreativnem pisanju. Najbolj zanimiv mi je bil del, kjer sem se predstavil, saj sem lahko pri pisanju izkoristil nekoliko več umetniške svobode in se predstavil na način kot sam vidim sebe in želim, da me vidijo drugi. Zato mi je ta del vzel najmanj časa in mi je pisanje šlo hitro od rok. Če bi imel več časa bi se bolj posvetil drugemu delu; raziskovanju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki me obkrožajo. Več bi opazoval okoli sebe in manj sanjaril. Tekom študija mi bo to znanje prišlo prav v smislu, da bom bolje poznal tehnologije, ki me obkrožajo in jih bom lažje uporabil, saj ne bojo zame več takšna enigma. To je tudi nekaj kar sem se tekom tega projekta naučil. V definiciji projekta ne bi spremenil ničesar, bi pa samo poudaril, da kljub nasičenosti in porastu informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki nas obkrožajo, se jim ne smemo v celoti predati. Ohranjati moramo resnične stike in se spomniti na tople in pristne medčloveške odnose, ki so pomembnejši od katere koli tehnologije, ki je in bo kadarkoli obstajala.

 

Grega Križnar

 

 

 

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 127 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...