TM

LEP POZDRAV VSEM SKUPAJ!

Sem TM, še ena študentka likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Rojena sem v znamenju ovna. Že skoraj celo življenje živim v Kočevju in se še vedno ne bojim medvedov.  Kot otrok sem vedno rada ustvarjala; risala, barvala, rezala (celo babičine obleke), šivala, in packala. Celo življenje me je spremljal tudi šport, kateremu sem v naslednjih letih posvetila mnogo več časa kot ustvarjanju. V osnovni šoli sem začela trenirati triatlon in kmalu tudi jiu-jitsu, kasneje še malo rokometa. Prijateljica je zelo dobro igrala violino, zato sem se tudi sama vpisala še v glasbeno šolo, kjer sem se najprej učila igranja violine, kasneje pa tudi kitare.  Ko so treningi postali prevelik del mojega življenja, sem preskočila na ples. Vpisala sem se v plesni klub Rusalka in tako sem do sedaj 5 let plesala jazz- ballet. Ples je zame, kot tudi ustvarjanje, neke vrste terapija in sproščanje, tudi vrsta izražanja na posebni ravni.  Vedno sem bila tesno povezana z naravo in ljubila vse, kar je bilo živo. Doma smo vedno imeli vsaj eno žival. Ponavadi je bila to mucka ali kužek. Imela sem tudi podgano Škrabo, ki je ves čas ždela na moji rami, ter vestno spremljala vsak moj gib. Po osnovni šoli sem obiskovala gimnazijo v Kočevju, ki pa mi zaradi velike količine učenja ni dopuščala kaj dosti časa za ustvarjanje.  V svojih gimnazijskih letih sem se z mamo veliko selila okoli. Predlani sva se ustalili v odročni vasici Ajbelj, kjer lahko vsako jutro občuduješ čudovit razgled na neskončne gozdove in travnike, kjer se pasejo ovčke.  Ta kraj je kot izdelan za vadbo joge  in slacklinanja. Poleti, ko si želiš osvežitve, pa se v petnajstih minutah lahko že namakaš in ohlajaš v prečudoviti reki Kolpi. Tam imam tudi prastarše. Kmalu so se naši družinici pridružili še trije psički ter osem muck, ki so potrebovali ljubeč dom.  Za študij likovne pedagogike sem se odločila predvsem za to, da  dodelam moje znanje o umetnosti, ter nadoknadim čas za ustvarjanje, ki ga prej nisem imela kaj dosti.  Pozabila sem omeniti, da imam tudi starejšega brata, ki mi bolj kot ne povzroča le preglavice, a ga imam zelo rada, saj me je naučil vrsto lumparij in odgnal vsakega fanta, ki se je kdaj zanimal zame. Imam tudi mlajšega polbratca, katerega učenje lumparij in ostalih veščin, potrebnih za življenje še čaka.

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

IKT IN JAZ

Z IKT-jem smo se vsi verjetno srečali že kot otroci. Sama do takšne tehnologije nisem nikoli kazala prevelikega zanimanja. Starejši brat je večino časa preždel za računalnikom, kjer se je zabava z najrazličnejšimi igricami in se preko različnih klepetalnic pogovarjal s svojimi prijatelji. To me je sicer navdušilo in tudi sama sem se želela naučiti uporabljati takšne stvari, a sem kmalu obupala, saj je šlo vedno nekaj narobe, računalniki so v moji prisotnosti vedno zaštekali ali rabili veliko časa za procesiranje. To me je vedno spravilo ob živce in v slabo voljo. Nikoli nisem imela potrpljenja za tehnologijo.  Če sem poskušala za računalnikom preživeti dalj časa, mi je vedno postalo slabo in začele so me boleti oči.  Kasneje sem se na to malce privadila, ko sem morala napisati kakšno seminarsko, vendar še danes računalnik uporabljam predvsem za nalaganje in gledanje filmov, vse ostalo pa sem do nedavnega lahko opravljala na pametnem telefonu, ki se mi zdi enostavnejši za uporabo.

REFLEKSIJA

Čeprav se mi zdi to neznosno žalostno, in bi raje brez elektrike na tropskem otočku plavala z delfini in pasla ovčke, se zavedam, da IKT je, in bo, vedno večji del naših življenj, in je nekako nepogrešljiv pri opravljanju katerega koli študija in tudi kasnejšega dela. Zato se mi zdi pomembno, da se kljub težavam in neprijetnostim pri delu z računalniki, naučim dobro in pravilno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije, saj mi znanje le-teh zagotovo prišlo prav tekom prihajajočih let.  V projektu upam, da sem se naučila uporabljati arnes splet, tu ustvariti objavo in jo deliti z drugimi, svoja dela znam sedaj tudi pravilno licencirati. Pomembno je tudi, da znam pravilno in varno deliti datoteke, saj je internet lahko tudi nevaren! Mislim, da se bom v prihodnje pri tem predmetu še veliko naučila in s pridobljenim znanjem ustvarila zanimive prispevke, kot bo to npr. digitalna zgodba. Drugače pa se zavedam, da bom morala napisati še ogromno seminarskih nalog in pripraviti kup predstavitev s pomočjo tovrstne tehnologije. Na težave pri nalogi sem naletela predvsem na začetku, kako se tega lotiti, saj sem zaradi odsotnosti manjkala pri razlagi. S pomočjo super sošolcev, sem pa le uspela napisati tole objavo. Sama naloga me je pripravila do razmišljanja in učenja novih veščin, zato sem zanjo hvaležna in sem zadovoljna s tem, da si širim obzorja tudi v takšnih smereh.

IKT V BODOČEM POKLICU

Ikt mi bo pri opravljanju katerega koli poklica prišel zelo prav, saj se sodobni svet zelo hitro razvija in na skoraj vsakem področju je potrebno imeti vsaj neko osnovno znanje o tovrstni tehnologiji. Če se odločim za poklic učiteljice, bi lahko s pomočjo ikt-ja delala razne predstavitve za predavanja, izdelovala gradivo za učence, na zabavnejši način , mogoče tudi z animacijami ter zgodbicami prikazala učno snov, tako da bi bilo tudi za moje učence bolj zanimivo učenje. Mislim da bi nekaj osnovnih programov ikt-ja lahko predstavila tudi učencem in jih spoznala z novimi tehnikami, saj bo čez nekaj let tehnologija še bolj pomembna pri poteku šolanja. Ker bi delovala na bolj umetniškem področju, bi lahko mnogo ilustracij prikazala tudi s pomočjo ikt.  Mislim, da bi mali umetniki tudi želeli vedeti kaj več o tem, kako ustvarjati umetnine s tehnologijo.  se pravi, definitivno mi bo ikt pri katerem koli poklicu koristil in olajšal mnoga opravila. Vesela sem, da se lahko takih veščin naučim pri pouku.

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 78 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...