Uporaba storitev spleta 2.0

Na predavanjih pri predmetu informacijsko komunikacije tehnologije smo spoznali pojem Splet 2.0. Gre za nov koncept uporabe spletnih storitev. V spletu 2.0 se pojavijo računalniška družbena omrežja, brezžična omrežja, prenosni mediji in še veliko več. Postavila se bom v vlogo predmetne učiteljice likovne umetnosti za tretjo tirado osnovne šole, natančneje za 9. razred. Tako sem se odločila na podlagi učnih pojmov v kurikulumu, ki jih v tem razredu  učenci morajo usvojiti.

1.) V devetem razredu OŠ morajo učenci spoznati pojme perspektiva, horizont, bežišče in bežiščnice. Poznati morajo še nekaj drugih, vendar bi zanje uporabila drugačne aktivnosti.  Ker mislim, da se največ naučimo iz opazovanja v okolici in praktičnih del, bi imela del učne ure zunaj, kjer bi v naravi iskali perspektivo. Sprva bi poiskali kraj v okolici s pomočjo Google mapsa. Za domačo nalogo bi v roku enega tedna morali kraj obiskat, ga fotografirati in v njem poiskati čim več perspektive. Seveda bi še prej na uvodni uri razložila perspektivo, horizont in bežiščnice ter bežišča. Po opazovanju bi učenci naredili kratko predstavitev in jo predstaviti sošolcem, nato pa bi se lotili risanja skupaj. Vsak bi gledal na svojo fotografijo okolice, ki si jo je izbral in jo poskušal čimbolj pravilno prenesti še na svoj papir. Za vse naštete aktivnosti si bom pomagala s storitvami spleta 2.0.

2.) Za pomoč pri delo v razredu sem si izbrala tri storitve spleta 2.0. Prva je Google maps. To je storitev, ki ima zemljevid celega svata. Vanjo lahko vpišeš trenutno lokacijo in lokacijo, ki jo želiš obiskati. Izračuna ti oddaljenost od cilja po različnih možnih poteh, pokaže razdaljo v kilometrih in časovno opredeli (koliko je z avtomobilom, peš ali javnim prevoznim sredstvom). Poleg znanih krajev so dodane še fotografije. Ne dolgo nazaj pa se je razširil še s Street Viewov, kar omogoča, da si dodobra ogledamo pot do lokacije, katero želimo obiskati. S tem bi si učeni pomagali, da bi najprej po Google mapsu pobrskali kateri kraj v okolici bi obiskali, šli na kratek izlet in si ga ogledali ter v njem poskušali najti perspektivo. Zaželene bi bile ulice v mestih, drevoredi … Poleg ogleda v živo bi lahko primerjali kako okolica izgled na fotografijah Street Viewa in si kasneje z njim pomagali pri risanju.

Google map

CC0 Creative Commons, Free for commercial use, No attribution required

Kratko predstavitev o kraju, ki so ga obiskali s pomočjo zgoraj omenjene storitve, bi naredili v Preziju. To je storitev, katere osnovne funkcije so brezplačne. Podobno je kot Power Point, le da ima veliko bolj zanimive načine prikazovanja. Predstavitev se shrani v oblak, zato je dostopna na vseh računalnikih, ki imajo dostop do interneta. Uporaba je enostavna, saj te storitev pelje po korakih ko se prvič prijaviš vanjo.

Prezi

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

3.)  Pričakovani rezultati dela so zanimive predstavitve v Preziju, fotografije krajev, ki jih najbolje poznajo ali so jim zelo všeč in tehnično pravilne končne risbe – da razumejo kaj pomeni horizont in ostali pojmi ter kako risati v perspektivi. Izdelke učencev nameravam oceniti skupaj z ostalimi. Po abecednem vrstnem redu bi vse risbe nalepili na tablo, da bi bile vse vsem istočasno pred očmi, da jih lahko med sabo primerjamo, komentiramo in mogoče se kaj naučijo tudi iz napak sošolce. Za vsako risbo bi si vzeli nekaj časa, avtor bi jo na kratko pokomentiral-razložil kje je njegov horizont in bežišča. Na koncu bi vsak dobil svojo oceno. Te bi povedala individualno, saj po zakonu ostali ne smejo izvedeti ocen sošolcev.

Kriterij bi se ujemal standardi znanja za tretje vzgojno izobraževalno obdobje, ki je navedeno v učnem načrtu za likovno umetnost v osnovnih šolah na strani 20.  Rezultati se z učnimi cilji kurikuluma povezujejo, tako da učenci razumejo na novo spoznane pojme, ob zgledih iz narave in okolja spoznavajo likovne pojme in razvije se jim občutek za gradnjo iluzije prostora.

4.) Učenci skozi aktivnost razvijejo osmo oz. digitalno kompetenco. Tekom ur spoznajo dve novi storitvi, ki jih kritično uporabljajo. Na področju kompetence znajo opravljati naloge, reševati probleme in sodelovati. Ustvarjajo samostojno, fleksibilno in učinkovito. Kasneje bodo pridobljeno kompetenco uporabili pri drugih predmetih ali morda za prosti čas.

5.) Mislim, da ima splet 2.0 zelo uporabne storitve. Poleg uporabe le teh v osnovnih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah, so nam storitve pomembne v vsakdanjem življenju. Skoraj vsi imamo profile na družbenih omrežjih, kar ima pozitivne in tudi negativne posledice. Meni osebno je najbolj ljub Facebook, saj se s pomočjo le tega z razredom izmenjamo vse potrebne informacije za nemoten in lažji študij. Če se navežem na zgoraj omenjeno storitev Google maps, je namreč ena pomembnejših, ko si bruc, saj nam je večini Ljubljana še neznana in se hitro zgubimo ter z zemljevidom spet hitro najdemo, čeprav imamo ponavadi vsi aplikacije (pedagoško kolo).

Izpostavila bi še negativno stvar in to je čas. Hitro lahko zaidemo iz poti, saj nas druge vsebine bolj pritegnejo kot pa npr. študijske. Tako lahko nezavedno zapraviš ogromno časa za npr. srfanje po Facebooku.

Viri:

Nančovska Šerbec, I. DIKCOMP in perspektive uporabe tehnologije v šolah. [PowerPoint]. Pridobljeno s https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/3712/mod_assign/intro/DIGCOMP_Horizon.pdf

Nančovska Šerbec, I. Tema: Storitve računalniških omrežij. [PowerPoint]. Pridobljeno s https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/3712/mod_assign/intro/storitve_omrezij_IKT.pdf

Kocjančič N. (2011). Program osnovna šola , likovna vzgoja, učni načrt. Pridobljeno s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf [16. 12. 2018].