Urša Barič

LEPO POZDRAVLJENI!

Sem Urša Barič, študiram likovno pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Rojena sem 25.5.1999. Večino svojega življenja živim v Kočevju in vedno sem se rada vračala domov, tako med srednješolskimi leti, kot tudi sedaj, med študijskimi. Od nekdaj zelo rada ustvarjam, že kot otrok sem se lotevala najrazličnejših projektov, preurejala stvari, šivala različne oblekice, itd. Zelo rada imam tudi glasbo, kateri sem intenzivneje posvečala pozornost od tretjega razreda osnovne šole, pa vse do devetega, saj sem se učila igranje klavirja v glasbeni šoli Kočevje. Poleg že omenjenih zvrsti umetnosti, sem se kot osnovnošolka zaljubila še v eno in sicer ples. Plesati sem intenzivneje začela v osmem razredu, v plesnem klubu rusalka, kjer plešem še danes. Leta 2016 pa sem se spoznala še z eno vrsto športa, če prav je meni vse prej kot samo športna aktivnost, to je akrojoga.  Po končani osnovni šoli sem se vpisala v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer modno oblikovanje. V delu in ustvarjanju modne oblikovalke sem začela uživati šele v tretjem letniku, saj sem se prvi dve leti nekako iskala. Še danes mi je delo zelo ljubo in hvaležna sem za izkušnje, ki sem jih na srednji šoli pridobila, saj sem se poleg praktičnega znanja  naučila tudi preprostih življenjskih lekcij. Vse te izkušnje, projekte itd. sem vedno povezovala z domačim krajem – Kočevjem, ker obožujem gozdove in na sploh našo neokrnjeno naravo. Zelo rada občudujem vse razglede na pokrajino, sončne zahode, ki so meni najlepši na plaži kočevskega jezera. Še toliko večja navezanost na domači kraj, pa se navezuje tudi na vse živali, ki jih imamo doma, tako sem se tudi odločila, da nekaj domačnosti prinesem v Ljubljano in s seboj prinesla dve posvojeni mucki.

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

IKT IN JAZ

Na začetku tega študijskega, ko sem videla, da imamo na urniku ta predmet, sam mislila, da bo to še ena informatika, kjer ne bom nič razumela. Predmet pa me je do dobra presenetil, saj smo bili lahko zelo kreativni, veliko pa sem se tudi naučila.  Zavedam se da je tehnologija, postala velik del našega vsakdana, čeprav mi to postaja vedno manj všeč. Seveda ima dobre, kot tudi slabe plati, lažje pa je, če vse to varno uporabljamo.

REFLEKSIJA ter IKT V BODOČEM POKLICU

Kot sem že omenila, me tehnologija rahlo ubija, sama sem zelo malo na družabnih omrežjih, ter na sploh zelo malo v stiku z tehnologijo na sploh. Zavedam se pa, da bo IKT vedno večji del naših življenj, ter da je nekako nepogrešljiv pri opravljanju katerega koli študija in kasnejšega dela.  Kot bodoča pedagoginja, bom imela z rednim osveževanjem znanja na tem področju veliko manj težav, ter tudi pouk in različna predavanja bo tako, na vsake toliko veliko lažje in boljše predstaviti učencem. Tako sem vesela, da sem se z našim zimskim semestrom vsega tega tudi naučila. Zato se mi zdi pomembno, da se kljub vsem preglavicam, ki sem jih imela pri tem predmetu, naučim čim več in tukaj čim več odnesem. Glede napisane naloge, pa sem imela nekat nevšečnosti le na začetku, saj nisem vedela, kako naj začnem, kasneje mi je v četrto ali peto le uspelo napisati tole.

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 48 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja