Kreiram splet – splet in spletni viri
Sem Marja. Rada rišem in se igram s Tesso. Moja družina je fajn, še najboljše pa so počitnice. V božička ne verjamem več. Rada imam konje, kislo solato, bombone in smešne knjige.
To sem napisala v opis nekega svojega prispevka s pesmicami, ko sem bila stara osem let. Še zmeraj vse drži, moja najljubša hrana je še vedno kisla solata in prosti čas najraje preživljam s konji ali s svojo 12-letno psičko Tesso. S konji se ukvarjam praktično že celo svoje življenje, saj sem imela zaradi skolioze z njimi terapije še pred prvim letom starosti. In še vedno rada rišem in ustvarjam na vse možne načine, zato sem se vpisala na likovno pedagogiko, katera vključuje mnoga različna področja ustvarjalnosti in sama še nisem prepričana v katero smer se želim poglobiti. Sem pa tudi velika ljubiteljica adrenalinskih športov, poleg jahanja se ukvarjam z jadralnim padalstvom, bordanjem in rolkanjem. Večino prostih dni preživim na asfaltu na rolki ali v gorah in vedno me spremlja moj kuža. Od nekdaj pa ogromno tudi potujem in menim, da je to ena od stvari v mojem življenju, s katero si najbolj od vsega širim svoja obzorja, saj večinoma med potovanji opravljam tudi prostovoljna dela. Potujem na vse možne konce sveta na različne načine, ampak večinoma vzamem s seboj en nahrbtnik in pešačim od kraja do kraja ter sproti vidim, kam me življenje odpelje. Vsako leto svoje dva ali tri mesece poletnih počitnic izkoristim na polno, čez leto pa ob faksu opravljam tudi študenska dela, da našparam za potovanja.
Prilagam sliko iz otroštva, kjer z mami sedim na konju, ki me je spremljal celo otroštvo in prav zaradi njega sem še danes največja ljubiteljica ne le konjev, ampak skoraj vseh živali na planetu. (ne maram klopov in pijavk)
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
IKT V MOJEM ŽIVLJENJU – Refleksija
Čeprav smo načeloma ena izmed generacij, ki se že rodi v svet, povezan s tehnologijo, je le ta šla v življenju precej mimo mene. Za kar sem nekako hvaležna. Nikoli me niso zanimale igrice, edini filmi ali risanke, ki sem jih videla kot otrok, pa so bile pri babici ali tu pa tam, ko smo družinsko šli v kino. Televizijo smo doma dobili šele, ko sem imela 13 let. Računalniki pa me nekako nikoli niso zanimali. Še danes mi je precej naporno dolgo časa gledati v računalnik, postanem zaspana in boli me glava, ampak najbrž je to stvar navade. Po drugi strani pa mi je žal, saj sem posledično s tehnologijo precej nesposobna, zato sem tudi pri ustvarjanju projektnih nalog pri IKT imela kar precej težav. Ampak sem vesela da sem jim posvetila malo več časa, saj sem ugotovila, da je vse skupaj lahko precej zanimivo in zabavno in konec koncev je svet že tako tehnološko razvit in se vse hitreje razvija, da si želim pridobiti te veščine, ki jih bom v prihodnosti sigurno potrebovala, čeprav mislim da bom vedno raje preživljala čas v gorah kot za računalnikom. Ampak sigurno je dobro v življenju obvladati oboje.
Kar se mi zdi najpomembnejša pridobitev tega projekta, je znanje o pomembnosti licenc in prepoznavanje le-teh pod deli drugih avtorjev. Pred projektom nisem nikoli zares sploh opazila licence pod nobeno fotografijo. Sedaj lahko zaščitim tudi lastna dela. Vesela sem tudi, da sem spoznala Pixabay in tako lahko najdem brezplačne fotografije, ki so mi na voljo za uporabo kjerkoli. Naučla sem se tudi uporabljati arnes splet, za katerega sem prej že slišala, vendar nikoli nisem sploh vedela kaj zares je ta stran.
Največ časa sem posvetila osnovnim tehnološkim stvarem, npr. vstavljanju linka in označevanju licence, oznakam… Posledično mi je pri projektu bilo najbolj všeč ravno to, da sem se naučila tako pomembno in praktično stvar, kateri sem se prej izogibala, ker mi je tehnologija na splošno tako tuja.
Veselim se, da jo spoznam bolje, saj vem da jo pom v življenju potrebovala.