Aktivnost za razvoj digitalnih kompetenc (DIGCOMP 2.1) učencev s projektnim učnim delom

Aktivnost, ki bi jo učenci opravljali je izdelava predstavitve o določeni ali izbrani temi na področju umetnosti, ki jih najbolj zanima. Učenci delo predstavili digitalno – predstavitev bi opremili z lastnimi digitalnimi slikami in risbami. Delo bi bilo v dvojicah ali skupinsko. V vsaki skupini bi bila vsaj dva in največ štirje učenci, saj je pri večjih skupinah enakomerna razporeditev dela težja. Delo bi predvidoma potekalo 5 šolskih ur – dve uri bi zbirali podatke, tri ure pa bi namenili sestavljanju besedila in ustvarjanju.

Pri tem bi učenci razvijali svoje likovnoizrazne zmožnosti in se seznanili z novimi programi za ustvarjanje in tehnikami, kot je na primer digitalno ustvarjanje. Razvijali bi sposobnost opazovanja in prostorske predstave, ko bi končno delo predstavili na najbolj vizualno privlačen način, ob tem pa krepili tudi likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo. Z uporabo različnih tehnik bi krepili tudi motorično spretnost in občutljivost. Razvijali bi tudi digitalne kompetence, med njimi tudi informacijsko pismenost in izdelovanje novih vsebin.

(Kocjančič idr., 2011)

V skupini se najprej dogovorijo za temo, povezano z umetnostjo, naj bo to tehnika, likovno obdobje, umetnik, ali karkoli drugega. Vsak učenec v skupini nato poišče podatke za izbrano temo. Za to uporablja internetne ali knjižne in druge natisnjene vire, za katere ve, da so verodostojni, na primer znanstvene revije. Tudi pri internetnih virih morajo paziti, da so zanesljivi in imajo pravilne podatke. Vsi učenci v skupini zberejo skupaj vse podatke, presodijo, kaj je pomembno in primerno za njihovo nalogo in napišejo besedilo. Ko imajo zbrane vse vire in napisano besedilo, razdelijo le-to na dele in določijo, kdo bo predstavil kateri del. Nato se lotijo izdelave predstavitve. Najprej se odločijo za obliko, v kateri bodo predstavili snov in izdelajo načrt, kakšen bo izgled predstavitve – določijo, kje bo besedilo, kje bodo fotografije in risbe, na kakšen način bodo jih izdelali, če bodo vključili tudi animacije… Nato  zapišejo ključne stvari in ključne besede, ki jim bodo med predstavitvijo v pomoč. Predstavitev nato na opremijo z risbami, slikami in fotografijami. Fotografije lahko posnamejo sami ali pa jih poiščejo na internetu in uporabijo v skladu z licencami. Po potrebi jih lahko tudi računalniško obdelajo. Če želijo, lahko izdelajo tudi delovne liste za sošolce, da bodo po predstavitvi imeli gradivo o obravnavani snovi.

Učitelj lahko učencem pomaga pri iskanju podatkov in preverjanju, če so točni in verodostojni, pomaga pri iskanju primernih fotografij. Pomaga tudi po potrebi pri delu s programom za digitalno ustvarjanje ali predstavitev.

Delo lahko poteka med poukom in po potrebi v prostem času. Lahko je organizirana učna ura za obisk knjižnice in računalniške učilnice. Med tem časom bi učenci poiskali potrebne vire. Pri pouku likovne umetnosti bi digitalno ustvarjali in predstavitev povezali v celoto.

Učenci bi za predstavitev uporabljali Powerpoint. Vsak posamezen diapozitiv bi lahko bil namenjen določenemu področju, poglavju ali temi v skladu z njihovo predstavitvijo. Na diapozitive bi napisali ključne besede, ki bi jim pomagale pri predstavljanju teme sošolcem, dodatno pa bi jih opremili s fotografijami, lastnimi risbami ali drugimi vizualnimi pripomočki, da bi predstavitev bila bolj zanimiva in vizualno privlačna.

S pomočjo Krite ali aplikacije Drawing Pad bi učenci lahko ustvarjali tudi digitalno, saj obe omogočata risanje in ustvarjanje z veliko različnimi orodji. Predstavitve na Powerpointu bi tako lahko opremili z lastnimi risbami in slikami, ki bi prav tako bile ustvarjene digitalno.

Pričakovani rezultat dela bodo izdelane digitalne risbe in Powerpoint predstavitve, pa tudi znanje, ki so ga učenci pridobili na področju iskanja podatkov in preverjanju njihove verodostojnosti. Izboljšali bodo veščine tako na področju brskanja po spletu kot risarske in oblikovalske veščine. Učenci bodo s pomočjo tehnologije našli informacije in jih vrednotili, nato pa izluščili pomembne podatke, jih pravilno interpretirali in jih predstavili na plakatu. To znanje bodo delili z razredom.

Ker bi predstavitev izdelovali pri likovni umetnosti, bi ocenjevali tako korektnost podatkov, kot tudi potek dela in končen izdelek. Vidno bi moralo biti sodelovanje in razdelitev dela.

Na področju informacijske pismenosti bi se naučili brskati po spletu, da bi poiskali informacije, nato bi informacije zbrali in jih vrednotili. To bi delali samostojno in po potrebi s pomočjo učitelja.

Na področju komuniciranja in sodelovanja bi učenci v primeru, da delo ne bi v celoti potekalo v učilnicah in bi del projekta morali opraviti tudi doma, bi se učenci učili komuniciranja in sodelovanja s pomočjo digitalnih tehnologij.

Na področju izdelovanja novih vsebin bi se naučili razvijati digitalne vsebine. Naučili bi se, kakšen je pomen in namen licenc in kako jih upoštevati. Tako bi upoštevali licence za vsak posamezen vir ali fotografijo, ki ga najdejo na spletu. Ustvarjali bi s pomočjo digitalnih orodij, obdelovali fotografije in v primeru objave na spletu svoje delo ustrezno opremili z licencami. Pri licencah in objavi bi pomagal učitelj.

Na področju varnosti bi učitelj med delom opozarjal na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti. Med delom bi učenci večkrat imeli odmor, na primer vsaj vsakih 45 minut, da se spočijejo, razgibajo, kaj popijejo ali pojejo in tako poskrbeli tudi za varnost zdravja. Tisti, ki bi izdelali plakat v fizični obliki, bi poskrbeli, da je smeti in drugega odpadnega materiala čim manj in da ga ustrezno odvržejo v skladu z ločevanjem smeti in reciklažo. Tako bi poskrbeli tudi za varovanje okolja.

Na področju reševanja problemov bi v primeru tehničnih težav učenci skupaj z učitelji poskusili odpraviti le-te.

Uporaba spleta in aplikacij je v razredu lahko zelo koristna in včasih celo priporočena, saj omogoča hiter dostop do potrebnih informacij. Nekatere aplikacije omogočajo komunikacijo med učenci in učitelji, tudi v primeru, da koga ni fizično v razredu. Na aplikacijah in programih za ustvarjanje je učencem dovoljeno storiti več napak pri poteku ustvarjanja izdelka, saj se lahko vedno vrnejo nazaj in svoje napake popravijo, kar pri klasičnem ustvarjanju ni vedno mogoče. Lahko preizkusijo tudi različne tehnike, kot je na primer risana ali stop-motion animacija. Tudi nasploh je svet vedno bolj digitaliziran in tehnologija zavzema vedno večji del naših življenj, zato je prav, da je del pouka namenjen tudi učenju in delu s tehnologijo, saj je dandanes življenje brez osnovnih digitalnih kompetenc tako rekoč nemogoče. Potrebno je tudi znanje in veščine vrednotenja informacij, da vemo, katere so zanesljive, česar bi se tudi lahko naučili pri pouku. Slaba stran uporabe spleta pri pouku je lahko, da bi koncentracija učencev lahko bila motena. Zaradi sevanja in bleščanja ekrana tudi ni dobro za zdravje, da preveč časa preživimo za računalnikom, vplivi pa so na otroke še močnejši.

Kocjančič, N. F., Karim, S., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, M., Rojc, J., Velikonja, A., Zupančič, T., Kepec, M., Prevodnik, M., Tomšič Amon, B., & Selan, J. (2011). Učni načrt, Program osnovna šola, Likovna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo.   https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 9 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja