Storitve Spleta 2.0 Eva S

Vse storitve in naloge, ki jih bom predstavila, se navezujejo na Izbirni predmet Likovno Snovanje, III, ki ga je mogoče izbrati v tretji triadi osnovne šole (9.razred). Osredotočila se bom predvsem na področje vizualne komunikacije.

 

V razredu bi uporabljala predvsem blog in wikipedijo. Tako blog kot wikipedija sta storitvi spleta 2.0: Blog je spletni dnevnik, posameznika ali skupine, ki je bolj personalizirane uporabe in na katero se lahko objavljajo tako multimedijske predstavnostne vsebine, kot tekstovne vsebine. Wikipedija je spletna stran, ki omogoča uporabnikom pisanje, oblikovaje in popravljanje njenih vsebin s pomočjo simplificiranega označevalnega jezika, kar preko spletnega brskalnika.

 

V WordPressu bi za Izbirni predmet ustvarila blog, na katerem lahko objavljajo vsi učenci Likovnega snovanja III. Navezala bi se na področje Vizualnih komunikacij, ki so del kurikuluma Likovnega snovanja III:  V kurikulumu je zapisano, da naj bi učenci sestavili prosto kompozicijo ter jo fotografirali ter komentirali svoj ustvarjalni proces z vidika novo usvojenih pojmov. Tako bodo dosegli naslednje učne cilje: da učenci znajo pojasniti različnost sporočil, analizirati medij kot sredstvo za prenašanje sporočil, spoznajo fotografijo kot samostojno sredstvo vizualne komunikacije (informacija o dogodku, osebi, reklamna fotografija, likovna izvedba ideje) – umetniška fotografija (motivi)), pojasnijo značilnosti vidnih sporočil, ki so v povezavi z drugimi sporočili (film…) primer naloge:

 

Slika 1: Primer naloge pri Likovnem snovanju (Vizualne komunikacije)

 

Tak način postavljanja nalog učencem in objavljanje fotografij učencev, bi se lahko uporabljalo za več različnih nalog, iz različnih likovnih področij omenjenih v kurikulumu (od kiparstva do arhitekture), zato sem navedla le primer. Prav tako se lahko učenci odzivajo na objavljeno s komentarji (na primer lahko komentirajo neko fotografijo , ki jo objavim jaz ali pa drugi sošolci in učencem dam za nalogo, da opišejo njene glavne značilnosti, obliko, barvo ipd.) Pričakovan rezultat bi bil, da so učenci sposobni komentirati vizualne elemente iz vsakdanjega življenja, hkrati pa znajo kritično oceniti tudi dela sošolcev in njihove komentarje. Hkrati bi se v Blog kot učiteljica vključevala in usmerjala učence z nadaljnjimi navodili in komentarji. Pri urah v šoli bi lahko te objave pogledali in skupaj ocenili, da imajo učenci občutek in utemeljitev za dano kritiko/oceno. Na tak način učenci dosežejo cilje učnega načrta, kot so, da  znajo analizirati učinkovitost vizualnega sporočila (dovršenost v estetski obliki, jasnost ideje, zanimivost vsebine, barvna učinkovitost)

 

Da bi pokrijem še teoretično sfero učenja, bi v svoj razred vključila tudi Wikipedijo: Ker se največ naučimo, ko neko snov raziskujemo sami, bi lahko bila naloga da vsak učenec dobi svoj pojem (na primer očišče,fokus, obzornica (horizont), projekcija…) in ga opredeli / oz .dopolni njegovo definicijo  na Wikipediji. Na ta način učenec sam razišče pojem in samostojno sestavi vsebinsko primeren odstavek ter ga objavi na Wikipediji, kjer je dostopen javnosti. To bi lahko bil način za osvajanje snovi v teoretičnem smislu- da učenec na koncu leta doseže vse standarde znanja po učnem načrtu. Nalogo, bi kot prejšnjo objavila na blog in učencem naročila naj ob dokončani nalogi naredijo’ screenshot ‘ svojega odstavka (ker se internetna vsebina lahko spremeni tekom časa)- naloga je namreč, da učenci spoznajo pojme v umetnosti in jih znajo razložiti. Te definicije bi kot učiteljica nato preverila in podala komentarje in popravke učencem, ki bi jih upoštevali. Oblikovanje sestavka v Wikipediji bi upoštevala kot del končne ustne ocene pri spraševanju- torej ne bi bilo vse odvisno od sestavka, ki so ga napisali ampak kaj so se iz raziskovanja virov od tega naučili.

Zdi se mi pomembno, da otroke vpeljemo v digitalni svet, vendar menim, da bi moral ta prehod potekati postopoma. Nisem mnenja, da bi ves učni načrt tako rekoč ‘digitalizirali’, ampak da splet 2.0 postane le orodje, ki tako učiteljem, kot učencem olajša delo in naredi snov (ki je lahko še tako suhoparna) zanimivo- tako lahko učenci krepijo svojo digitalno kompetenco, se učijo snovi in se tako zraven še zabavajo pri pisanju in uporabljanju Spleta 2.0. Učenci v socialni ali denarni stiski, ki recimo nimajo računalnika ali pa internetne povezave, bi lahko to delo opravljali preko šolskih računalnikov po/pri pouku.

 

Viri:

Ministrstvo za šolstvo in šport , Program osnovna šola, devetletka, izbirni predmet: Likovno snovanje, Učni načrt (b.d.) Pridobljeno s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Likovno_snovanje_izbirni.pdf.

Nančovska Šerbec, I. (2017). IKT v izobraževanju: Storitve računalniških omrežij [PowerPoint]. Pridobljeno s : https://ucilnica.pef.uni-lj.si/pluginfile.php/5872/mod_folder/content/0/storitve_omrez%CC%8Cij_IKT.pdf?forcedownload=1

Sikošek, E. (2017, 18. november). Likovno snovanje: primer Naloge [Web log post]. Pridobljeno s: https://likovnosnovanje.wordpress.com/

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 30 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...