Haski
Za svoj navdih sem si izbrala sliko haskija. Zdelo se mi je, da zanimiva svetloba na sliki lahko ustvari igrivo vzdušje na končnem izdelku. Slika je primerna za izdelavo v rastrski grafiki, saj vsebuje ogromno mehkih prehodov, majhnih dlačic, brkov in ostalih podrobnosti. Želela sem se približati mehkobi kožuha, ter barvni modelaciji slike in zato sem izdelek naredila s pomočjo Krite.
Postopek
Pred samim začetkom ustvarjanja je bila potrebna nastavitev ločljivosti, velikosti formata ter njegove postavitve. Za potrebe mojega dela, je bil vertikalno usmerjen format ustreznejši.
V programu sem delala s tablico in pisalom znamke Wacom. Slednja mi je omogočala boljši nadzor nad pritiskom in smerjo mojih linij. Za dodatno olajšavo pa sem vklopila še nastavitev Brush Smoothing(weighted), s pomočjo katere sem res dosegla čiste linije. Pred začetkom sem vklopila še ustrezne »dockerje«, ki so odgovarjali mojim potrebam.
Najprej sem se lotila skice. Ustvarjala sem jo v prvi plasti. Plasti sem vmes po potrebi razmeščala drugo nad drugo, glede na to, kaj je moralo stati v ospredju in kaj v ozadju. Skica je bila preprosta, ter ustvarjena s pomočjo čopiča Basic-5_Size in Basic-5_Size_Opacity (označena z rdečim kvadratom).
Na tej skici temelji celotna slika, zato sem jo dokaj natančno dodelala.
Haski_skica by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
V drugem koraku sem se lotila postavljanja osnovnih barv na svoja mesta. Posluževala sem se le ožjega spektra odtenkov, s katerim sem izdelala nekakšno osnovo in podlago za nadaljnje dodajanje podrobnosti. Uporabljala sem čopiče označene z zeleno barvo. Airbrush_Soft, mi je omogočal na površino enakomerno nanesti osnovne barve. Marker_Dry je služil za nakazovanje posameznih dlak. S pomočjo čopiča Bristles-3_Large_ Smooth, pa sem oblikovala učinek kožuha kot strnjene celote.
Haski_barve by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Sledilo je dolgotrajno dodajanje najrazličnejših tekstur v najrazličnejših odtenkih. Kožuh je bogat z detajli. Vsaka dlakica ima drugačen odblesk, smer in barvo. Z že prej navedenimi čopiči (označenimi z zeleno), sem dodelala podrobnosti. Pri tem koraku sem se zadržala najdalj časa. Oči, jezik in dlaka na ušesih so zahtevali največ pozornosti. Vendar čar slike zaživi ravno v teh manjših delih. Vse to sem delala v predzadnji plasti poimenovani barva.
Haski_detajli by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Izdelave ozadja sem se lotila kot zadnje. Tu sem uporabljala čopiče označene z rumeno barvo. S prehodi svetlobe sem poizkušala ustvariti neko mističnost večerne svetlobe. Za teksturo ozadja sem uporabila čopiča Chalk_Grainy in Texture_Large_Splat. S pomočjo Blender_Textured_Soft in Blender_Basic pa sem dosegla želene prehode med barvami in po potrebi nekoliko utišala teksture.
Haski_ozadje by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Moj končni izdelek tvori 6 plasti. Na zadnjo plast sem dodala še podpis in slika je bila zaključena.
Končni izdelek
Haski by Taša is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Refleksija
S pomočjo Krite sem ustvarjala drugič. Kljub temu sem se kar nekaj naučila. Podrobneje sem se zbližala z delovanjem plasti, ter se večinoma posvečala preizkušanju novih čopičev. Za razliko od vaj sem si tokrat pomagala tudi z Brush preset history in Undo history. S tem mi je bil omogočen boljši vpogled v moj postopek ustvarjanja. S tablico in pisalom sem zdaj že veliko bolj samozavestna kot pri prvi nalogi. Nimam več nekega podzavestnega strahu in mnenja, da je to prezahtevna naloga zame.
Če bi imela več časa, bi se zagotovo posvetila kožuhu. Še bolje bi lahko oblikovala najrazličnejše odtenke in posamezne dlačice, z uporabo čopičev, ki omogočajo zelo natančno risanje. Zdi se mi da sem dosegla kar dober nivo podrobnosti a zagotovo vidim še veliko prostora za izboljšave.
Največ časa sem posvetila očem in jeziku. Morda to na sliki ni povsem opazno, ker ta dva dela ne zavzemata velik del formata. Sta pa po mojem mnenju žariščni točki, na kateri se najprej osredotočimo. Zato sem tudi želela, da sta barvno in risarsko dobro dodelani.
S svojim delom sem zadovoljna. Ocenila bi ga kot dobrega. Vem, da ni popolno a sem za njegovo izdelavo porabila ogromno časa in truda. Ponosna sem na to, da sem se lotila dokaj zahtevne naloge in nisem odnehala. Zdi se mi, da sem izbrala ustrezno sliko in jo primerno digitalizirala.
Znanje, pridobljeno pri digitalnem ustvarjanju je vedno koristno. Kasneje v življenju si bolj odprt za različne medije ustvarjanja. Kot pedagog lahko razširiš otrokovo dojemanje umetnosti, izdelaš svoj logotip, ter nenazadnje pristopaš k nalogam tekom študija na manj konvencionalen način.
Najljubše pri projektu mi je bilo to, da sem bila prisiljena narediti nekaj, česar se sama ne lotevam pogosto. Z vsakim digitalnim izdelkom počasi premagujem neviden strah, ter korak za korakom odkrivam nov način likovnega udejstvovanja. V definiciji projekta bi morda spremenila to, da bi bilo snemanje zaslona in postopka izdelave obvezno. Po končani nalogi mi je žal, da sama tega nisem storila. Menim, da bi to celotno stvar popestrilo.