Veliko v malem

Ola, sem Ana!

Sem majhna, okroglolična in prihajam iz Železnikov (Znano? Ja, mi smo tisto poplavljeno mesto). Že od malega me je vleklo v mnogo različnih smeri. V glasbi sem spoznala klavir, kitaro in ukulele, ki ostaja edini zvesti poslušalec mojega ‘faliranega’ petja. Vedno sem oboževala gibanje, zato sem se preizkusila v plesu, igranju odbojke, teku…   V  življenju pa ostajajo nekateri obvezni elementi dobrega dneva: joga, meditacija in poplesavanje po kuhinji med kuhanjem špagetov a la moi.

Rada sprejmem dober adrenalinski izziv, tako da sem letos prvič skočila z mostu- BUNGEE! Že načrtujem naslednji skok, upam da tokrat z letala. Vsekakor bo naslednji krik glasnejši.

Poleg teh stvari pa sem vedno oboževala naravo in živali. Tako sem ponosna lastnica kužke in mačkonov, se zavzemam za veganstvo in skrb za okolje. Ko izjavim ta stavek, me večina ljudi pogleda in vidi čudno modno muho (če se izkaže to kot modno, toliko bolje). Sama pa v tem vidim način življenja in stremim k minimalizmu in zero waste življenju. Nisem niti približno na cilju, sem pa na zanimivi in prijetni poti.

 Creative Commons licenca
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Medtem ko so se hobiji menjavali, pa sem že od malega zanimanje obračala v umetnost. V tej sem že od nekdaj  videla nekaj sproščujočega. Ustvarjanje mi je omogočilo izražanje počutja in predstavljalo izziv. S spremljanjem raznih oddaj, kot na primer Art Attack , sem se preizkušala v različnih likovnih smereh, v različnih načinih ustvarjanja. Naj je to pomenilo preprosto packanje ali pa dolgotrajen projekt, vedno sem uživala.

V letih odraščanja sem v umetnosti odkrila nekaj zdravilnega, pomirjujočega. Vsako počutje je dobilo svojo barvo, svojo ostrino in svojo obliko. S tem v mislih je bila moja soba prepleskana že vsaj šestkrat. Zato v umetnosti nikoli nisem videla načrtovanja, ampak bolj izlivanje trenutnih misli na papir. Ker sem sama postala tako navdušena nad prebiranjem osebnosti skozi likovne umetnije, si želim postati likovna terapevtka. Pričela sem živeti na način, da bi to uresničila. Postala sem prostovoljka v Dnevnem centru OM, da bi spoznala mentaliteto otrok, nato pa se vpisala na smer likovne pedagogike. Kolikor pa mi časa ostane, delam v kavarnicah v domačem kraju.

Ker pa nisem vešča v digitalnem ustvarjanju, so moja dela preprosta in klasično narisana/naslikana na papir. Ker še nisem odkrila svojega področja, se preizkušam v različnih tehnikah in se še vedno iščem.

Creative Commons licenca
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

 Creative Commons licenca
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

IKT v mojem življenju

Moje zanimanje se v preteklosti ni podajalo v računalniške vode. S tovrstno opremo sem se začela spoznavati zelo počasi. Nekateri bi rekli, da sem zelo zastarela. V otroštvu sem imela opravka zgolj z motoristično igrico na velikem škatlastem računalniku. Nato se je v moj svet predstavila kamera in fotoaparat, ki sta prva dobila mojo pozornost. Bila sem navdušena in napolnila kar nekaj albumov. Kaj kmalu po tem sem dobila svoj prvi telefon, ki je nadomestil kamero, nato pa še računalnik, ki je pretrpel nešteto nočnih pisanj seminarskih nalog. Vendar pa sem likovno ustvarjanje vedno prepustila papirju. Tako se sedaj na pedagoški fakulteti začenjam navduševati nad raznimi programi in se želim naučiti ustvarjati tudi digitalno. Mogoče me v prihodnosti čaka seznanitev z grafično tablico- nikoli ne reci nikoli.

Refleksija

Pri predmetu IKT je zame vse novo. Po vsej verjetnosti bom vedno digitalna amaterka, vendar sem se skozi mesec oktober že veliko naučila. Sedaj znam zaščititi svoje avtorsko delo in iskati slike po spletu, ki jih smem uporabiti, ter se naučila uporabljati WordPress. Sam projekt pa je v meni vzbudil željo po svojem blogu, ki ne bo v sklopu študija. Tako bom lahko uporabila pridobljeno znanje in z njim poskusila predstaviti svoj pogled na svet javnosti. Blog se mi zdi odlično sredstvo, da ustvariš stik z ljudmi, ki imajo podobna zanimanja.  Zato mi je bilo pri tem projektu najljubša celotna seznanitev s spletom. Dobila sem vpogled  v spletno objavljanje, kar je v meni, kot že rečeno, vzbudilo velik interes. Ker je to nekaj novega, si ne bi želela definirati stvari, ki mi niso bile všeč, saj je bilo vse skupaj zanimivo. Tudi celotnega projekta ne bi preveč spreminjala. Mogoče bi se v prihodnosti lahko naučili še kompleksnejšega objavljanja in raznih trikov spletnih strani. Kar pa se tiče mojega bloga, sem največ časa  posvetila svoji predstavitvi, saj je le to teže spisati kot sem mislila (KDO SEM?!).  Kategorije, značke in objava sama so mi bile predstavljene tako dobro, da s tem nisem imela problema. Če pa bi imela še več časa, bi se bolj posvetila objavi kvalitetnih fotografij in mogoče pripomogla k vizualno zanimivejšemu blogu. Vsekakor me zanima, česa se bom naučila v prihodnjih mesecih.

 

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 13 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...